V zadnjih letih se v Sloveniji intenzivno razvija kolesarska infrastruktura, pri čemer se financiranje izvaja prek različnih programov in pobud. Trenutno se financiranje kolesarske infrastrukture nadaljuje v okviru večletnega finančnega okvira 2021–2027, kjer Slovenija črpa sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada.
Pretekle finančne perspektive in njihov vpliv
Razvoj kolesarske infrastrukture v Sloveniji je bil močno podprt z evropskimi kohezijskimi sredstvi, ki so omogočila številne projekte v različnih finančnih obdobjih:
2007–2013: Financiranje je bilo mogoče prek Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture.
2014–2020: Ključni vir je bil Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike, pri čemer so se kolesarske povezave sofinancirale predvsem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada.
Načrt za okrevanje in odpornost (NOO): V obdobju po letu 2020 je Slovenija iz Mehanizma za okrevanje in odpornost pridobila sredstva za trajnostno mobilnost, vključno s kolesarsko infrastrukturo.
Trenutni viri financiranja
S financiranjem kolesarskih poti in izboljšanjem infrastrukture Slovenija nadaljuje tudi v obdobju 2021–2027. Ključni viri so:
Program evropske kohezijske politike v Sloveniji 2021–2027, ki vključuje ESRR in Kohezijski sklad.
Program celostnega prometnega načrtovanja (CTP) in Celostne prometne strategije (CPS), ki zagotavlja sredstva občinam za trajnostno mobilnost.
Državni in občinski proračuni, pri čemer Ministrstvo za infrastrukturo ter posamezne občine namenjajo sredstva za gradnjo, vzdrževanje in nadgradnjo kolesarskih poti.
Interreg programi čezmejnega sodelovanja, kot so Interreg Slovenija-Italija, Slovenija-Avstrija, Slovenija-Madžarska in Slovenija-Hrvaška, ki omogočajo razvoj čezmejnih kolesarskih povezav.
Instrument za povezovanje Evrope (CEF), ki financira projekte, povezane z evropskimi prometnimi koridorji in trajnostno mobilnostjo.
Priložnosti v okviru dogovorov za razvoj regij
Pomemben nov finančni mehanizem za sofinanciranje kolesarske infrastrukture je tudi Prva dopolnitev povabila razvojnim svetom regij za pripravo in podpis dopolnitev dogovorov za razvoj regij, ki je bila objavljena marca 2024.
Ta program vključuje financiranje projektov v 12 razvojnih regijah Slovenije, kjer je med ključnimi področji financiranja tudi državno kolesarsko omrežje. Ministrstvo za infrastrukturo je določeno kot posredniško telo za to področje. Skupna vrednost sredstev znaša 440,07 milijona evrov, od tega 286,04 milijona evrov za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija in 154,03 milijona evrov za Zahodno Slovenijo.
Prihodnji razvoj kolesarske infrastrukture
V zadnjih letih je bilo organiziranih veliko posvetov in konferenc na temo kolesarske infrastrukture in kolesarskega turizma. Kljub temu ostaja izziv neučinkovit pretok informacij med ministrstvi, regionalnimi razvojnimi agencijami, občinami, projektanti in uporabniki, kar vodi v neusklajenost ciljev in pomanjkanje enotne strategije.
Kot je na enem od dogodkov izpostavil Uroš Rozman, direktor RRA Koroška, so ključne težave pri razvoju kolesarske infrastrukture predvsem prepozno načrtovanje, neusklajenost med ministrstvi ter prioritete, ki so se oblikovale na ravni občin in regij, namesto da bi izhajale iz državne strategije.
Kako naprej? Na seminarju Kolesarska infrastruktura 2025 bodo svoje poglede, izzive in rešitve predstavili ključni deležniki, ki sooblikujejo prihodnost kolesarske infrastrukture v Sloveniji.
O financiranju in smereh razvoja v 2025 na seminarju
