Kaj naredi kolesarsko povezavo uspešno – primer danskega otoka Bornholm
Na Educentru smo se konec julija iz Københavna odpravili na ogled ene najbolj priznanih kolesarskih destinacij v severni Evropi – danskega otoka Bornholm. Otok leži v Baltskem morju, približno 150 km vzhodno od Københavna, bližje obalam Švedske, Poljske in Nemčije kot preostali Danski. S površino 588 km² in približno 39.000 prebivalci je peti največji danski otok. Gospodarstvo temelji na turizmu, kmetijstvu, ribištvu, živilski predelavi ter vse bolj tudi na kreativnih dejavnostih, kot sta keramika in oblikovanje. Bornholm je znan po izjemno razviti kolesarski infrastrukturi, več kot 230 kilometrih urejenih kolesarskih poti, slikovitih ribiških mestecih, značilnih prekajevalnicah rib in bogati kulturni dediščini, zaradi česar velja za eno najprivlačnejših kolesarskih destinacij v Evropi.
Zanimiv je podatek, da številni kolesarji na Bornholm ne pridejo zgolj na enodnevni izlet, temveč ostanejo 5–7 dni. Krožno pot prevozijo v dveh ali treh dneh, preostali čas pa namenijo krajšim tematskim potem v notranjosti otoka, pohodništvu in raziskovanju kulinarike. Prav ta kombinacija kakovostne infrastrukture in doživetij je eden glavnih razlogov, da Bornholm velja za eno najuspešnejših kolesarskih destinacij v severni Evropi.
Kolesarska izkušnja se začne že na poti do destinacije
Naše kolesarsko doživetje se ni začelo šele na Bornholmu, ampak že v Københavnu. Po približno eni uri vožnje z vlakom, na katerem je prevoz koles brez doplačila, smo prispeli v pristanišče Køge. Tam smo se ob eni uri zjutraj vkrcali na nočni hitri trajekt, ki nas je v petih urah in pol pripeljal neposredno v Rønne na Bornholmu.
Prav trajektna povezava je eden od razlogov, da je Bornholm tako uspešna kolesarska destinacija. Danska ni razmišljala le o kolesarski poti na otoku, ampak o celotni poti od doma do destinacije.
Trajekt je na Bornholmu dejansko del kolesarske mreže. Kolesarji imamo prednost pri vkrcavanju in izkrcavanju, posadka nas je usmerjala na posebej namenjen prostor za kolesa. Celoten postopek je hiter, preprost in predvsem varen, saj se kolesarji praktično nismo srečali z avtomobilskim prometom. To ni naključje, temveč rezultat premišljenega načrtovanja.
Prijetno nas je presenetilo tudi, koliko pozornosti namenjajo udobju potnikov na samem trajektu. Petinpolurno nočno plovbo smo prespali v posebni sobi z ležišči, namenjeni počitku.
Čeprav smo se na Educentru na raziskovanje otoka podali s specialkami, smo na poti srečali veliko več treking in gravel koles kot cestnih. To je značilno za Skandinavijo – številni kolesarji potujejo več dni, zato uporabljajo kolesa z blatniki, prtljažniki in potovalnimi torbami.
Na vlaku iz Copenhagna do trajekta v pristanišču Køge
Prevoz koles je brezplačen. Nekaj stojal je označenih za MTB kolesa.
Pot s trajektom je del kolesarskega doživetja
Presenetili so nas prednostno vkrcavanje in izkrcavanje kolesarjev in brezplačna ležišča za počitek.
Glavna krožna pot okoli Bornholma je dolga približno 105 km in je označena kot Nacionalna kolesarska pot št. 10 (National Cycle Route 10) in je del EuroVelo 10 – Baltic Sea Cycle Route. Večinoma poteka tik ob obali, zato skoraj ves čas uživaš v razgledih na morje. Za razliko od Danske na splošno Bornholm ni povsem raven. Skupaj se nabere okoli 1.000–1.300 m višinske razlike, sever otoka je precej gričevnat z granitnimi pečinami, južni del je skoraj raven. Večina poti poteka po asfaltiranih kolesarskih poteh, nekaj odsekov je po utrjenih makadamskih poteh, zelo malo po cestah z avtomobilskim prometom. Na mnogih mestih je kolesarska pot povsem ločena od ceste in speljana skozi gozdove ali ob morju.
Kombinacija kakovostne infrastrukture in doživetij
Naše kolesarjenje okoli otoka smo razdelili na dva dni. Iz pristanišča smo startali po južni strani otoka, za katerega so značilne bele peščene plaže Dueodde, sipine in borovi gozdovi, sever otoka se ponaša z granitnimi pečinami, razglednimi točkami, gradom Hammershus, vzhod s slikovitimi ribiškimi vasicami, pristanišči, dimnicami rib, zahod otoka pa z mirni gozdovi, manj turisti in prijetnimi obalnimi potmi.
Zanimiv je podatek, da številni kolesarji na Bornholm ne pridejo zgolj na enodnevni izlet, temveč ostanejo 5–7 dni. Krožno pot prevozijo v dveh ali treh dneh, preostali čas pa namenijo krajšim tematskim potem v notranjosti otoka, pohodništvu in raziskovanju kulinarike. Prav ta kombinacija kakovostne infrastrukture in doživetij je eden glavnih razlogov, da Bornholm velja za eno najuspešnejših kolesarskih destinacij v severni Evropi.
Na Bornholmu ni veliko klasičnih kolesarskih počivališč, kot jih poznamo v Sloveniji z nadstreškom, mizo in klopmi, servisnim stojalom z orodjem in pitnikom.
Na Bornholmu pa je filozofija drugačna. Namesto umetno zgrajenih počivališč uporabljajo obstoječo infrastrukturo: klopi na razglednih točkah, pristanišča z javnimi sanitarijami, kavarne, dimnice rib, trgovine, plaže, mestne parke.
Ko se ustaviš, se skoraj vedno ustaviš v kraju, ne ob posebej zgrajenem počivališču. Tako imajo od tega korist tudi lokalni ponudniki.
Lokalna ponudba ob kolesarski poti
Prodaja sadja in zelenjave temelji na zaupanju. Plačilo preko mobilne aplikacije.
Namesto na kolesarska počivališča k lokalnim ponudnikom
Ko se ustaviš, se skoraj vedno ustaviš v kraju, ne ob posebej zgrajenem počivališču.
VELO+ DOGODKI
Po zaključku glavne sezone kolesarskega turizma se bomo vprašali: Kako uspešne so bile državne in občinske kolesarske povezave ter kako zagotoviti njihovo varnost, kakovost in učinke za mobilnost, turizem in lokalni razvoj?
Organizator: Educenter
Kolesarski hotel Vila Robida, Črni Kal
Ideje za vaš prostor
