16. in 17. septembra letos je v Dobrovniku potekal prvi slovenski kolesarski kongres. V uvodnem delu sta Tomaž Willenpart z Direkcije RS za infarstrukturo in Gregor Steklačič z Ministrstva za infrastrukturo, predstavila poglede na razvoj kolesarske infrastrukture in kolesarjenja. Povzemamo nekaj izjav.

Gregor Steklačič, Direktorat za trajnostno mobilnost, Ministrstvo za infrastrukturo

»Na kolesu si srečen. V električnem avtomobilu se ne počutiš drugače kot v dizelskem, si ne požvižgavaš in se ne sproščajo hormoni sreče.»

»K novi finančni perspektivi je treba pristopiti sistemsko. Pomemben je partnerski prenos informacij in druženja. Napak, ki so se zgodile v preteklosti na kolesarski infrastrukturi, ne bi več ponavljali.»

»Pozitivna stran celostnih prometnih strategij je, da so tudi manjše občine začele ukvarjati s tem, kako bo pri njih potoval kolesar in se gibal pešec, pa tudi kako bodo vključevali javni prevoz. To je eden glavnih uspehov. Do sedaj se je gledalo le pretočnost motornega prometa.»

»Kolesarska cesta bo novost, če bodo sprejete spremembe zakona o cestah. Pričakuje se, da se bodo tako lahko označevale tudi ceste izven naselja, kjer je malo prometa, na primer samo dovozne poti do nekaj hiš. Te kolesarske ceste bodo atraktivne za turizem, ker bodo označene, brez megalomanskih investicij. Vendar bo to povleklo s sabo tudi spremembe pravilnika o kolesarskih površinah. Pravilnik je v določenih stvareh že malo omejujoč.»

»Kolesarska cesta bo novost, če bodo sprejete spremembe zakona o cestah. Pričakuje se, da se bodo tako lahko označevale tudi ceste izven naselja, kjer je malo prometa, na primer dovozne poti do nekaj hiš. Te kolesarske ceste bodo atraktivne za turizem, ker bodo označene, brez megalomanskih investicij. Vendar bo to povleklo s sabo tudi spremembe pravilnika o kolesarskih površinah. Pravilnik je v določenih stvareh že malo omejujoč.»

»Izkušnje z evropsko kohezijsko politiko: leta 2014, ko se je sprejel operativni program, je bilo v izvedbenem načrtu za trajnostno mobilnost namenjenih 56 milijonov. Zdaj imamo 196 milijonov. Trajnostna mobilnost je aktualna po celi Evropi. Bistveno povečanje gre na račun kolesarskih povezav, ki so bile še dodatno podpre z Dogovorom za razvoj regij. Smo v fazi, ko se bo zagnala večina projektov z Dogovora za razvoj regij.»

»Težava v prejšnjem obdobju je bila ta, da nismo imeli določenih prioritet. Tako smo imeli težavo pri zbiranju projektov, bili so potrjeni projekti, ki niso bili najbolj idealni. S tem ko bomo določili prioritete, bo lažje. Na začetku perspektive je bilo moteče, ker nismo poznali tako imenovanega “nultega” stanja in smo iskali zveznost med naselji. Če nimamo baze podatkov, kaj že obstaja, je zveznost težko zagotavljati. Ključne so potovalne navade. Cilj Evrope, ko financira kolesarske poti je, da se zmanjša delež potovanj z avtomobilom na račun kolesarjenja oziroma z drugimi trajnostnimi prevoznimi sredstvi.»

»Pri projektih opažamo, da sicer delamo na kolesarskih povezavah, vendar ne zmanjšujemo udobnosti potovanja z avtom, kar je dostikrat dejavnik, ki motivira za vožnjo s kolesom. Atraktivnost potovanj z avtom bi morali zmanjšati z različnimi davčnimi ukrepi ali pa na primer povečanjem parkirnin, hkrati pa bi morali ponuditi udobne trajnostne načine potovanja. Potrebujemo urbaniste, strokovni kader, da bomo prišli do kakovostnih projektov. Težava je, da imamo projektante, ki so 30 let projektirali ceste. Prav tako je potreben pravilen prenos projektov na teren. »

Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije, Direkcija RS za infrastrukturo

»Leta 2018 smo hodili na javne predstavitve projektov, tri dni na teden, popoldne, celo pomlad. Vendar smo takrat imeli že idejne projekte. Pred njimi so bile narejene strokovne podlage. Šele na osnovi tega so bile narejeni PZI – ji. Povsod tam, kjer ste šli zaradi pogojev razpisa Dogovora za razvoj regij direktno v pripravo PZI – jev, ste imeli zaradi tega težave. Če se dokumentacija izdeluje po korakih in usklajuje z lokalnim okoljem, kolesarskimi mrežami, investitorjem, potem teh problemov ni. »

»Pred gradnjo pomurske avtoceste bi vsakega, ki bi prišel z idejo o kolesarki, kmetje nagnali iz Slovenije. Razvoja se ne da preskočiti, čas je potreben, korak po koraku gremo naprej. Pomembno je pogovarjanje in usklajevanje. Prej smo slišali, da propagirate kolo do železniške postaje, naprej z vlakom in nato z drugim kolesom. Pred dnevi sem poslušal predstavnika istega ministrstva, da si želimo več koles na vlakih. Še enkrat opozarjam, potrebno je dogovarjanje. »

»Na DRSI imamo pripravljenih PZI – jev za 500 kilometrov, trenutno projektiramo 400 kilometrov kolesarskih površin. To so odseki Bovec – Vipava, Rudnik – Petrina, Ribnica – Kočevje, Logatec – Osilnica, Šentilj – Zreče. Dravsko kolesarsko povezavo imamo sprojektirano skoraj v celoti, razen dveh odsekov, Savinjska je tudi sprojektirana skoraj v celoti, rešiti moramo le še del proti Vranskem. Upam, da bo naslednji razpis DRR upošteval stvarnost Slovenije. Po izkušnjah iz zdajšnjega razpisa Dogovora za razvoj regij traja načrtovanje kolesarskih površin leto dlje, kot smo predvidevali.»

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

KOLEDAR DOGODKOV