Kako urediti ravnanje z odpadki, da bomo izpolnjevali vse zahteve, ki nam jih nalaga zakonodaja? Enostavno. Izpolniti moramo osnovnih osem korakov.
Polonca Poljanec Perič
Environ, Okoljske storitve
1. KORAK : vse odpadke uvrstimo v seznam odpadkov in jim dodelimo številke odpadkov
Popišemo vse odpadke, ki nastanejo pri naši dejavnosti in jim po postopku iz oddelka »Seznam odpadkov« iz priloge Odločbe 2000/532/ES dodelimo številke. Različne vrste odpadkov na seznamu so določene s šestmestno številčno kodo za odpadek in z ustrezno dvomestno in štirimestno številčno kodo naslovov poglavij. Odpadek se razvrsti kot nevarni ( z zvezdico) ali nenevarni odpadek.
Pomembno : Odpadek, ki se mu lahko pripiše oznaka za nevarni in nenevarni odpadek, se šteje za nevarni odpadek, dokler niso njegove nevarne lastnosti ovrednotene s strani osebe s pridobljeno akreditacijo.
Primer : V naši dejavnosti nastaja odpadna plastična folija. Po seznamu odpadkov najdemo embalažo v poglavju 15 : Odpadna embalaža; absorbenti, čistilne krpe, filtrirna sredstva in zaščitna oblačila, ki niso navedeni drugje.
V poglavju 15 najdemo dve podpoglavji : 15 01 Embalaža (vključno z embalažo, ločeno zbrano kot komunalni odpadek) in 15 02 Absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe in zaščitna oblačila. Plastično embalažo najdemo v poglavju 15 01 pod številko 15 01 02 Plastična embalaža.
2. KORAK : Ločeno zbiranje odpadkov
Za posamezne vrste odpadkov uredimo zabojnike ali posode in v njih ločeno zbiramo odpadke in jih ne mešamo z drugimi odpadki ali drugimi materiali z drugačnimi lastnostmi, kot jih imajo ti odpadki. S tem zagotovimo, da so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo odpadkov, tako da se olajša posamezna obdelava.
3. KORAK : Označitev odpadkov
Odpadki morajo biti opremljeni s podatki o nazivu in številki odpadka, nevarni odpadki pa tudi z napisom »nevarni odpadek«.
4. KORAK : Skladiščenje odpadkov
Odpadke je potrebno začasno skladiščiti, tako, da ne more priti do onesnaževanja okolja. Skladiščimo jih ločeno glede na njihove lastnosti ter tako, da ni čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal, da ne pride do mešanja odpadkov in, da so odpadki primerni za obdelavo. Pri začasnem skladiščenju izvajamo ukrepe s katerimi preprečimo in zmanjšamo škodljive vplive na okolje in človekovo zdravje zaradi emisij snovi in vonjav, raznašanja lahkih frakcij odpadkov v okolje zaradi vetra, razsutja ali razlitja odpadkov, hrupa, zlasti zaradi prevažanja odpadkov do skladiščnega prostora in znotraj njega, ptic, glodavcev in mrčesa ter požarov zaradi samovžiga. Nevarne tekočine morajo biti skladiščene tako, da je onemogočeno iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno prek iztokov v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla (lovilna posoda).
Odpadke skladiščimo tako, da niso neposredno izpostavljeni padavinam, če bi to lahko vplivalo na njihove lastnosti, pomembne za nadaljnjo obdelavo.
Odpadke je dovoljeno začasno skladiščiti največ 12 mesecev od njihovega nastanka, pri čemer njihova količina ne sme presegati količine odpadkov, ki nastanejo zaradi delovanja ali dejavnosti v obdobju 12 mesecev.
5. KORAK : Oddajanje odpadkov
Odpadke oddamo pooblaščenemu zbiralcu ali predelovalcu odpadkov, ki nam izda evidenčne liste s katerim dokazujemo, da smo odpadke oddali na predpisan način.
Evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov in oseba, ki odpadke prevzame, potrdita oddajo in prevzem pošiljke odpadkov
6. KORAK : Vodenje evidence
Na podlagi evidenčnih listov je potreno voditi evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi, v kateri so podatki o številkah odpadkov in količinah nastalih odpadkov, začasno skladiščenih odpadkov in odpadkov oddanih v nadaljnje ravnanje. Podatke v evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi vnašamo tako, da je razvidno časovno zaporedje nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi.
Obveznost vodenja evidence velja za izvirnega povzročitelja odpadkov, pri katerem v posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti nastanejo nevarni odpadki ali nastane več kot deset ton odpadkov ali v posameznem koledarskem letu zaposluje več kot deset oseb, ne glede na vrsto zaposlitve.
7. KORAK : Načrt gospodarjenja z odpadki
Načrt gospodarjenja z odpadki je dokument, v katerem opišemo ravnanje z nastalimi odpadki in način kako izvajamo ukrepe preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov.
Obveznost izdelave načrta gospodarjenja z odpadki velja za povzročitelja odpadkov pri katerem v posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti nastane skupaj več kot 150 ton odpadkov ali skupaj več kot 200 kilogramov nevarnih odpadkov. načrt gospodarjenja z odpadki, v skladu s katerim izvaja ukrepe preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov ter ravna z odpadki.
8. KORAK : Letno poročanje
Najpozneje do 31. marca tekočega leta moramo ministrstvu predložiti poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto. Za predložitev poročila o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi uporabimo informacijski sistem o ravnanju z odpadki. Če nismo registrirani kot uporabnik informacijskega sistema, poročilo predložimo pisno ali elektronsko na obrazcu, objavljenem na spletnih straneh ministrstva in organa, pristojnega za statistiko. Obveznost letnega poročanja velja za povzročitelja odpadkov, pri katerem zaradi izvajanja dejavnosti nastane več kot deset ton odpadkov ali več kot pet kilogramov nevarnih odpadkov ali je v preteklem koledarskem letu zaposloval več kot deset oseb, ne glede na vrsto zaposlitve.
