Pametni ukrepi za umirjanje prometa
V podcastu Moč gospodarstva, so se strokovnjaki pogovarjali o tem, kako lahko s pametnimi sistemi izboljšamo prometno varnost v slovenskih občinah. Sodelovali so mag. Robert Strah iz družbe DRI upravljanje investicij, Andrej Brglez, strokovnjak za prometno varnost in trajnostno mobilnost, ter Ana Cergolj Kebler iz Zavarovalnice Triglav.
Prikazovalniki hitrosti in varnostne razdalje: Preprosti in učinkoviti
»Prikazovalnik hitrosti je najbolje sprejet ukrep za umirjanje prometa v naseljih,« pravi mag. Robert Strah, strokovnjak za prometno varnost iz družbe DRI upravljanje investicij, kjer vodi Sektor za tehnično urejanje prometa. Ti sistemi so enostavni za nameščanje in vzdrževanje, voznikom pa na jasen način sporočajo, da presegajo dovoljeno hitrost.
V porastu so tudi prikazovalniki varnostne razdalje, ki voznike opozarjajo, naj prilagodijo razdaljo, ki jo določa zakonodaja. Poleg teh se na državnih cestah, vključno z območji zavarovane narave, uporabljajo tudi merilniki hrupa – gre za mikrofon, povezan s sistemom za detekcijo hitrosti.
Od pametnih semaforjev do detekcijskih kamer
Na križiščih in železniških prehodih se uporabljajo različne naprave za izboljšanje preglednosti, pametna semaforizirana križišča pa skrbijo za boljšo pretočnost prometa. Posebnost pametnih semaforjev je tudi »rdeči val«, ki se sproži ob prekoračitvi hitrosti.
»Vsaka lokacija mora biti inženirsko premišljena – z upoštevanjem predpisanih odmikov, višin, napajanja in obveznosti glede skladnosti in certifikatov,« poudarja Strah. Klasično signalizacijo lahko dopolnimo z utripajočimi lučmi, povezanimi z detektorji, tipkami za pešce ali detekcijskimi kamerami.
Cilj ni vedno več ukrepov
Andrej Brglez, eden vodilnih strokovnjakov za prometno varnost in trajnostno mobilnost, izpostavlja, da se največ nesreč zgodi prav v domačem okolju, kjer vozniki postanejo manj pozorni. »Zaradi poznanega okolja, časovnih stisk in občutka varnosti se ljudje med vožnjo lotevajo tudi branja sporočil ali elektronske pošte, kar je izredno nevarno.«
Opozarja tudi na prenasičenost z informacijami: »Cilj ni v množici ukrepov, temveč v njihovem premišljenem uvajanju. Rešitve naj bodo razumljive, preproste in učinkovite.«
Rešitve morajo temeljiti na podatkih in sodelovanju
V lokalnem okolju pogosto že po imenih vemo, kako se bo odvijal promet. »Skozi uvajanje ukrepov, spremljanje njihove učinkovitosti, analizo podatkov in prilagajanje rešitev lahko ugotovimo, kaj v posameznem okolju najbolje deluje,« pojasnjuje Andrej Brglez. Po njegovih besedah je bilo včasih eksperimentiranje nezaželeno – ukrepi so se izvajali tako, kot jih je predpisala tehnična stroka. Danes pa o prometnih rešitvah razmišlja širša skupina strokovnjakov.
Velik pomen pripisuje tudi vključevanju občanov pri uvajanju novih sistemov ter ozaveščanju, da se ti ukrepi izvajajo za njihovo varnost. »Občani naj sodelujejo, spremljajo spremembe in dajo povratne informacije – to je izjemno dragoceno,« dodaja.
Ob tem opozarja, da imajo občine zelo različen pristop k prometnemu urejanju in da bi jim bilo treba ponuditi več podpore pri iskanju ustreznih rešitev. Tudi mag. Strah ugotavlja, da so občine pogosto kadrovsko podhranjene. Predlaga, da jim lahko pri tem pomagajo certificirani presojevalci prometne varnosti, pomembno vlogo pa imajo tudi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. »Sveti naj vključujejo tudi prometne inženirje iz lokalnega okolja – ti najbolje poznajo razmere,« svetuje.
Pobude občanov pogosto zadevajo hitrostne ovire, ki jih vidijo kot najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje hitrosti. Ana Cergolj Kebler iz Zavarovalnice Triglav ob tem poudarja, da so takšne pobude pogosto zelo subjektivne in temeljijo na osebnem doživljanju. »Prav je, da občani sodelujejo in predlagajo ukrepe, a njihove ocene – kot na primer ‘vsi divjajo po naši ulici’ – je treba preveriti s podatki. Ukrepi morajo temeljiti na številkah, ne na občutkih.«
Poudarja tudi, da ima lokalna skupnost veliko moč. »Rezultate merilnikov hitrosti lahko pokažemo v šolah, naj jih vidijo tudi najstniki in starši. Ko številke postanejo osebne, postanejo tudi najučinkovitejše orodje občin,« meni.
Brglez primerja uvajanje novih ukrepov s športom: »Tudi trenerjeve poteze so pogosto nerazumljive, dokler jih ne utemelji s podatki. Enako velja za promet – podatki so vrednost, treba jih je znati prevesti, razložiti in komunicirati.« Ko ljudje razumejo podatke, lažje razumejo tudi sprejete odločitve.
Zavedati pa se moramo, da je promet dinamičen sistem. Lahko se zgodi, da kakšen ukrep ne deluje, kot je bilo predvideno. »V takem primeru ukrep preprosto spremenimo – in občanom pojasnimo, zakaj. To je normalno in nujno, če želimo resnično izboljševati prometno varnost,« zaključuje.
Zakonodaja naj sledi tehnologiji
Čeprav se na avtocestah že uporabljajo najsodobnejši prometni sistemi in umetna inteligenca, se občine pri umirjanju prometa večinoma zanašajo na cenovno dostopne, a učinkovite rešitve. Dražje ukrepe si težko privoščijo, zato posegajo po tistih, ki z manj sredstvi prinašajo konkreten učinek. »Pametna prometna signalizacija, ki omogoča prilagajanje hitrosti glede na del dneva in prisotnost pešcev ali kolesarjev, bi bila idealna za območja v bližini šol in vrtcev,« meni mag. Robert Strah iz družbe DRI upravljanje investicij.
Napredek tehnologije na področju mobilnosti ne čaka zakonodaje – pravzaprav jo vedno prehiteva. Po mnenju Andreja Brgleza bi bilo ključno, da zakonodajalci novosti hitreje vključujejo v pravni sistem: »Trenutna zakonodaja, ki ureja promet in ceste, je preveč obsežna in nepregledna. Namesto dodajanja novih členov bi jo morali najprej prevetriti in poenostaviti.«
Tehnološke rešitve same po sebi niso dovolj. »Dodajanje inteligentnih sistemov na cestno infrastrukturo nima učinka, če so osnovne prometne površine slabo urejene,« opozarja Strah. Poudarja, da morajo visoko tehnološki ukrepi temeljiti na urejenih osnovah – sicer so neučinkoviti in lahko celo zavajajoči.
Ob vse hitrejšem razvoju avtonomnih vozil se pogosto spregleda dejstvo, da imamo že danes ogromno podatkov pri roki – ali bolje rečeno, v žepu. »Pametni telefoni oddajajo ogromno informacij. Če bi znali z njimi odgovorno in premišljeno upravljati, bi lahko bistveno izboljšali prometno varnost in morda celo preprečili nesreče,« razmišlja Brglez. Po njegovem mnenju smo v novi svet mobilnosti vstopili s starim voznim parkom in zastarelim načinom razmišljanja – čas je za spremembo.
Pešci umirajo v temi: Vidnost rešuje življenja
Podatki Agencije za varnost prometa jasno kažejo, v kakšnih okoliščinah največkrat umirajo pešci. »Skoraj vsi smrtni primeri so se zgodili v temnem delu dneva,« opozarja Ana Cergolj Kebler. Po njenem mnenju je zato ključnega pomena, da smo kot vozniki čim bolj pozorni, kot pešci ali kolesarji pa čim bolj vidni: »Vidnost rešuje življenja.«
Posebej poleti, ko se mladi domov vračajo pozno – mlajši z igrišč, starejši iz klubov – se tveganje še poveča. »Temno oblečen pešec na temnem kolesu v noči postane skoraj neviden. V takšnih razmerah se nevarnosti preprosto ne moremo izogniti,« dodaja.