Asfaltne ali betonske ceste, to je zdaj vprašanje

Foto: Pixaby

Na Direkciji RS za infrastrukturo so se odločili, da bo prvo betonsko krožišče, ki bo zgled za naprej, zgrajeno na Ajševici pri Novi Gorici. Če je v preteklosti veljalo prepričanje, da so betonska vozišča predraga in prezahtevna za izvedbo, se to v zadnjih letih spreminja. 

Betonska vozišča so se na Slovenskem vgrajevala že pred drugo svetovno vojno ter kasneje na posameznih odsekih cest, največ na odstavnih pasovih, predorih ter letališčih. Vendar v resnici nikoli niso bila prava alternativa asfaltnim voziščem, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, kot so Nemčija in Avstrija, kjer je delež betonskih vozišč bistveno večji.  

V letu 2021 prvo betonsko krožišče v Sloveniji

Če je v preteklosti veljalo prepričanje, da so betonska vozišča predraga in prezahtevna za izvedbo, se to v zadnjih letih spreminja. Na Združenju za beton poudarjajo prednosti betonskih vozišč, predvsem na področjih cest z večjimi obremenitvami, kjer se pokažejo prednosti betona v celotnem življenjskem ciklu. Da se razmišljanje spreminja, kaže tudi odločitev Direkcije RS za ceste za betonsko krožišče na Ajševici.

Tako so se odločili zaradi visokih stroškov vzdrževanja, povezanih s pogostimi preplastitvami asfaltnega vozišča na vpadnici, po kateri se dnevno pripelje v povprečju 13 tisoč ljudi. Gre tudi za področje, kjer so velike temperaturne spremembe, predvsem poleti zelo visoke temperature, kar je za asfalt neugodno.

Beton tudi za občinske ceste?

V tujini je uporaba betonskih površin na lokalnih cestah in v mestih v vzponu. Beton se priporoča za križišča, krožišča, avtobusna postajališča, torej za cestišča z velikimi prometnimi obremenitvami. Svetla barva betona zmanjšuje toplotno obremenitev okolja, kar je pomembno predvsem v mestih, zaradi manjšega trenja pnevmatik je manjša poraba goriva. S tem se zmanjšajo emisije škodljivih plinov, kar je v urbanem okolju izredno pomembno. Betonska vozišča so odporna na razlitje goriva in ekstremno vreme, kot sta obilno deževje ali vročina. Z njimi hkrati ohranjamo naravne vire, saj so izdelani iz betona oziroma cementa, ki se proizvaja iz široko in lokalno dostopnih surovin. Ne gre pozabiti, da v slovenskih vaseh najdemo betonska vozišča, ki so bila zgrajena še pred drugo svetovno vojno in so še zdaj v dobrem stanju.

Kaj pa slabe plati?

Na Združenju za beton opozarjajo, da se višji investicijski stroški v primerjavi z asfaltnimi vozišči na račun nižjih stroškov vzdrževanja povrnejo v 7 do 14 letih uporabe vozišča, v primeru zelo obremenjenih vozišč še prej. Kadar je betonsko vozišče pravilno načrtovano in izvedeno, je njegova življenjska doba najmanj 30 let. Na Združenju za beton ozaveščajo in usposabljajo za kakovostno izvedbo, tako da je tudi pri nas vedno več usposobljenih izvajalcev.

Znanih je več tehnologij izgradnje betonskega vozišča, med njimi tudi tehnologija, kjer se beton vgrajuje na podoben način kot asfalt. Mehanizacija za izdelavo betonskih vozišč, predvsem za gradnjo avtocest, je draga, tako da jo naši izvajalci v glavnem najemajo, kot so prakse tudi v drugih državah.

Ali veste, da je v pripravi tehnična specifikacija za betonska vozišča?

Več o betonskih voziščih si lahko ogledate na spletni strani Združenja za beton Slovenije. Tam najdete priročnika Betonska krožišča in Betonska vozišča ter izobraževalne video vsebine.

  • Prednosti betonskih vozišč

    Minimalno vzdrževanje – manjši stroški in manj prometnih zastojev zaradi vzdrževalnih del, dolga življenjska doba varovanje okolja in krožno gospodarstvo - manjša poraba goriva in manj izpustov, manjše segrevanje ozračja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.