Kdo premika meje na področju cest, prometa in mobilnosti v občinah? Predstavljamo mag. Romano Pečnik, ki je občino Krško popeljala na pot trajnostne mobilnosti.
Romana Pečnik je na Občini Krško zaposlena na oddelku za gospodarsko infrastrukturo. Na občino je prišla pred 23 leti, ko so potrebovali nekoga, ki bi pripravil odlok o kategorizaciji cest. Po 23 letih, konec aprila letos, svojo kariero na občini prav tako zaključuje z odlokom o kategorizaciji cest, in sicer z njegovo četrto posodobitvijo. Med prvim in četrtim odlokom pa je izvedla ogromno projektov, s katerimi je izboljšala vzdrževanje cest, prometno varnost v Občini Krško in občino popeljala na pot trajnostne mobilnosti. Enostavni projekti jo dolgočasijo, zanima jo vse, kar je novo in za kar se je treba še posebej potruditi.
Romana vesela sem, da si pristala na intervju. Glede na to, da se že dolgo poznava, se bova kar tikali. Nam lahko za začetek opišeš svojo poklicno pot.
Na občino Krško sem prišla pred 23 leti, ko so potrebovali nekoga, ki bi pripravil odlok o kategorizaciji občinskih cest. Ko smo odlok pripravljali, smo ceste merili še s koleščkom, tako da sem prehodila skoraj vse ceste v Občini Krško. Takrat smo jih imeli v odloku 840 kilometrov, danes imamo nekaj več kot 700 kilometrov kategoriziranih občinskih cest.
- Občina Krško
- 725 km kategoriziranih občinskih cest
- 8,5 kilometrov kategoriziranih kolesarskih poti
- 5 kilometrov večnamenskih poti
Nato sem začela delati na vzdrževanju cest. Kot organizatorka dela sem hotela nekaj izboljšati, spremeniti, da bi optimizirala stroške vzdrževanja cest. Zelo dobro sem začela sodelovati s strokovnjaki z Direkcije za ceste in DRI-ja. Vse kar sem izvedela in vse nasvete, sem prenašala na svoje delo na občini. Vseskozi sem se dodatno izobraževala. Po osnovni izobrazbi sem gradbeni tehnik, vmes sem naredila specializacijo iz managementa in kasneje še magisterij. Cestna infrastruktura me je spremljala vso kariero, del mojega dela je bil povezan tudi z investicijami, v zadnjem času pa pretežno s trajnostno mobilnostjo.
Kateri projekt ti je najljubši, kateri najtežji in če pogledaš za nazaj, ali se kakšnega projekta sploh ne bi lotila?
To, da se kakšnega projekta ne bi lotila, ne. Po naravi sem tak človek, da imam rada izzive. Veliko bolj so mi zanimive tiste stvari, za katere se je treba potruditi, kot tiste, ki gredo gladko.
Izpostavila bi rondo, ki smo ga naredili na lokalni cesti, ki ni okrogel, ampak jajčast. Nastal je zaradi pomanjkanja prostora za navadno krožišče. Včasih pomislim, da to res ni bila najboljša odločitev, saj je rondo še po desetih letih kamen spotike. Ob kritikah sem se tudi razjokala. Zdaj sem vesela tudi tega rondoja.
Nekoč mi je nekdo rekel: “Romana, če nekaj naredite, in to nihče ne opazi in ne kritizira, potem to pomeni, da niste nič naredili. Če kritizirajo, to pomeni, da ste naredili drastično spremembo, na katero se morajo ljudje navaditi. “
Tako sem potem to sprejela in danes sem ponosna tudi na ta rondo. So se pa hitrosti tam umirile in ni več prometnih nesreč, to pa je bil tudi smisel tega rondoja.
Zelo mi je všeč projekt, ki ga trenutno izvajamo, to je ureditev okolice doma upokojencev. Všeč mi je, ker obnavljamo parkirišča, obnavljamo in delamo nove pešpoti, zazelenitve, novo urbano opremo, rekreativne površine. To bo velika in lepa pridobitev za kraj. Taki projekti so mi najbolj všeč, da zajamejo vse, ne samo cesto.
Kaj bi, na osnovi tvojih izkušenj, svetovala kolegom, na podobnih delovnih mestih iz drugih občin, ki pogosto potarnajo, da župani nimajo posluha za nove ideje in rešitve?
Najprej moraš sam vedeti, kaj hočeš. Če si res želiš spremembe in da se nekaj premakne, potem to gre, ker ljudje začutijo, da si res nekaj želiš. Problem v občinah je, da je veliko dela in premalo kadra. In potem referentje rečejo … joj, pa to moram, pa to moram … in potem je vse bolj moram, kot pa želim. Predvsem si je treba želeti. Ko greš v nov projekt, si je treba želeti, da boš prišel do novega, izboljšanega stanja. Treba je biti pogumen, iti čez meje, potrkati na vsa vrata in zagovarjati tisto, kar misliš, da je prav. Super je, oziroma nujno je, da imaš na svoji strani dobrega projektanta, ker je tudi med projektanti razlika. Nekateri naredijo projekt, ker so dobili naročilo, drugi sami sebe vključi v projekt. Pomembno je, da sam sebe vključiš v projekt, potem si prepričljiv in gre vse lažje, kot misliš, da bo šlo.
Kolikšen del službenega časa si na terenu?
Sem zelo veliko na terenu, čeprav je miselnost nadrejenih, da to ni več potrebno, odkar so ceste posnete in vrisane in lahko dejansko vse vidiš preko računalnika. Meni se zdi delo na terenu zelo pomembno. V resnici je luknja, ki jo vidiš na cesti, drugačna od tiste, ki jo vidiš preko zaslona, če govorimo o vzdrževanju. Še pomembnejši vidik dela na terenu je stik z ljudmi. Ljudje zelo radi vidijo, da prideš do njih in se z njimi pogovarjaš. Sploh, ko greš nekoga prepričevat, da odstopi ali proda kos zemlje npr. za pločnik. Velikokrat se zgodi, da ko pošljemo pogodbo, rečejo kategorično ne, ko pa greš na teren, in ko se z njimi pogovoriš, jim predstaviš, kaj si želiš in zakaj si to želiš, običajno uspeš. Ko sem začela delati, je bilo delo predvsem terensko, danes je več birokracije in zato več pisarniškega dela. Čas si organiziram tako, da sem dva dni samo v pisarni, ostale tri dni pa poskušam biti vsaj tri do štiri ure na dan na terenu.
Delati na občini je najbrž od občine do občine različno. Imam srečo, da so na občini Krško odprti za novosti in so mi vedno stali ob strani. Moja direktorica je zelo naklonjena trajnostni mobilnosti in razvoju občine, tudi župan, vendar želi, da se mu vsak projekt natančno razloži. Se pravi moraš do njega z razčiščenimi vsemi podrobnostmi. Podporo vodstva za take projekte moraš imeti. Včasih prevlada kakšna politična odločitev, ampak to je pri delu na občini treba vzeti v zakup.
Kako sodeluješ s projektanti in izvajalci del?
Sodelovanje je zelo pomembno. Če sodeluješ s projektantom že v fazi priprave projekta, imaš kasneje na terenu veliko manj težav. Primer je recimo obnova državne ceste skozi Koprivnico. Čeprav obnovo financira Direkcija RS infrastrukturo, občina Krško pa je samo sofinancer, smo se vključili v projekt, ki ga je sicer naročila DRSI. Ko smo ga pregledali, smo ugotovili, da potrebujemo še avtobusno postajo, v projekt smo tako dodali še potrebe lokalnega okolja in se dogovorili za sodelovanje. Pomembno je, da se ceste obnavljajo celostno, da se kaj ne pozabi.
Predvsem si je treba želeti. Ko greš v nov projekt, si je treba želeti, da boš prišel do novega, izboljšanega stanja. Treba je biti pogumen, iti čez meje, potrkati na vsa vrata in zagovarjati tisto, kar misliš, da je prav.
Kako si predstavljaš Občino Krško čez deset, petnajst let?
Predstavljam si, da bomo zelo trajnostno mobilnostno naravnani, da bomo imeli v centru starega dela mesta več življenja, kot ga imamo v zadnjem času, več površin za pešce in manj parkirišč. Naslednje leto začnemo s čudovitim projektom peš mostu čez Savo. Občino Krško si predstavljam še bolj moderno, še bolj napredno, v trajnostno-mobilnemu duhu urejeno občino.
Nekateri pomembnejši projekti pod vodstvom mag. Romane Pečnik:
Izgradnja kanalizacije in peščeve površine ob regionalni cesti skozi naselje Dolenja vas
Rekonstrukcija regionalne ceste skozi naselje Zdole s novimi pripadajočimi pločniki
Sanacija in umirjanje prometa z dodatnimi pasovi za kolesarje – most Krško
Umirjanje prometa na regionalni cesti – Zdolska cesta z ureditvijo cone 30 v okolici OŠ Jurija Dalmatina Krško
Mirujoči promet na področju občine Krško
Polnilne postaje za električna vozila
Koordinacija sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Vodenje in koordiniranje strateškega dokumenta Celostna prometna strategija občine Krško
Koordinacija Evropskega tedna mobilnosti in sodelovanje z MZI – Občina Krško je bila v letu 2017 izbrana za najučinkovizejšo občino na področju trajnostne mobilnosti med nemestnimi občinami
Kategorizacija občinskih cest
Urejanje postajališč za avtodome na področju občine Krško
Koordinacija med občino in DRSI na področju vseh državnih cest v občini Krško
Kolesarske povezave na področju celotne občine
Izposoja koles v občini Krško
