Ker 93 odstotkov ozemlja Slovenije predstavljajo krušljive sedimentne kamnine, je zavarovanje krušljivih brežin ob pospešeni eroziji zaradi znanih vremenskih razmer velik in finančno zahteven izziv.
Na državnem cestnem omrežju je vsaj 500 kilometrov odsekov podvrženih skalnim podorom. Po tem, ko je leta 2014 na Jezerskem na cesto padel kamen in smrtno ranil sopotnico na motornem kolesu, je Direkcija RS za infrastrukturo začela s projektom sistematičnega reševanja nevarnosti padajočega kamenja in skalnih podorov. Po besedah Suzane Svetličič z DRI, upravljanje investicij, ki projekt vodi, so najprej začeli z evidentiranjem padajočega kamenja in skalnih podorov po Sloveniji. Ugotovili so, da je teh dogodkov ogromno in da je potreben sistematičen pristop. Izdelali so metodologijo, s katero ocenjujejo stopnjo ogroženosti, nujnost in vrsto ukrepa. Izvajajo preventivne zaščitne ukrepe, vzpostavljajo redno vzdrževanje in monitoring. Razvili so tudi programsko opremo, ki jim pri delu zelo pomaga. Želijo si, da bi z digitalizacijo izvajali monitoring nevarnih mest na daljavo.
Projekt je še vedno v prvi fazi, ko rešujejo najbolj kritična območja, kjer je največ takih dogodkov. Trenutno dokončujejo tri odseke: Drava Renke, dolino Idrijce in Soče. Vzporedno z zaščitnimi ukrepi vzpostavljajo tudi redno vzdrževanje teh sistemov. Pozitivni rezultati projekta se že kažejo v praksi.
Po besedah Tine Peternel z Geološkega zavoda Slovenije je pri plazovih pristop drugačen in ni tako fokusiran na cestno infrastrukturo. “Podatki, ki prihajajo v naš model, so drugačnega tipa in se ne osredotočajo na cestno infrastrukturo, pač pa na celotno ozemlje Slovenije. Zaradi resolucije podatkov ne moremo napovedovati plazov, oziroma delati oceno ogroženosti. Spremljamo, kje se lahko pojavljajo plazovi, ne pa, koliko ljudi ogrožajo in ali ogrožajo infrastrukturo. Jabolko ugriznemo čisto iz drugega konca. Obstajajo karte nevarnosti za zemeljske plazove, ki se izdelujejo na nivoju občin. MASPREM je sistem, ki napoveduje plazove v primeru večjih padavi. Plazovi se zbirajo v spletni aplikaciji e-Plaz, ki jo uporabljajo tudi občine. Občine so upravičene do državnih sredstev za sanacijo plazov le v primeru, če so plaz vnesle v aplikacijo.
V bazi e-Plaz je od leta 1996 vnesenih 625 dogodkov. Vodi se evidenca o dogodkih kot so skalni podori, zemeljski plazovi ali usadi, masni tokovi, erozije in drugi pojavi. V maju 2022 je aplikacijo e-Plaz aktivno uporabljalo 70 občin. Največ pojavov so vnesli v občini Cirkulane, kar 71. Od leta 1996, ko aplikacija deluje, do danes, je bilo zabeleženih največ pojavov leta 2018, podatki kažejo, da do njih prihaja največkrat septembra.
Spletna aplikacija e-Plaz je bila izdelana v okviru projekta MASPREM – Nadgradnja sistema za obveščanje in opozarjanje v primeru proženja zemeljskih plazov, ki ga je financiralo Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Aplikacija e-Plaz je namenjena centralnemu zbiranju podatkov o pojavih plazenj in pridobitvi enotne evidence podatkov o plazenju tal. Vključuje minimalni nabor kazalcev, s katerimi lahko opišemo določen pojav in sicer se zbirajo podatki o: sprožitvi, lokaciji plazu, vrsti in opisu pojava, posledicah (ocena škode in ogroženosti) ter ukrepih.
Ali se po zgodovinski suši obetajo jesenske poplave?
Se ukvarjate z občinskimi ali državnimi cestami in vas zanima dobra praksa pristopa k zaščiti prometne infrastrukture pred padajočim kamenjem in plazovi?
