Foto: Pixaby

Avstrijska gospodarska zbornica je od 19. do 20. novembra organizirala spletno konferenco Mednarodni dnevi mobilnosti 2020. Potekala je z Dunaja z namenom mreženja podjetij, ki se  ukvarjajo z mobilnostjo. Konference se je udeležilo 1261 posameznikov, največ iz Avstrije in Nemčije. Veliko zanimanje je bilo tudi iz Slovenije, saj se je konference udeležilo kar 48 predstavnikov podjetij, ki se ukvarjajo z mobilnostjo.

Kako tehtamo, kakšen način transporta bomo uporabili?

Denar, udobje, čas in, v času epidemije Covid 19, tudi varnost, so štirje dejavniki, ki odločajo o tem, za kakšen način prevoza se bomo odločili. Mesta lahko s prometno politiko spodbujajo trajnostno mobilnost. Pomembno je, da razmišljajo o celi vrsti ukrepov in ne le o posameznih ukrepih, ki bodo prepričali ljudi, da bodo namesto v avto sedli na javni transport, ali najeta vozila.

Velik potencial v kombinaciji javnega potniškega prometa s sistemi za najem avtomobilov in koles

V Sloveniji ugotavljamo, da uporaba javnega prevoza v večini primerov podaljša čas potovanja do take mere, da si tudi največji ljubitelji trajnostne mobilnosti tega ne morejo privoščiti. Z nadgradnjami železniških prog, novimi vlaki in drugimi projekti, ki jih načrtuje Ministrstvo za infrastrukturo, se počasi premika tudi pri nas. Večina se nas srečuje z negativnimi vidiki uporabe avtomobila, kot so zastoji na cestah, pomanjkanjem parkirnih mest oziroma dragim parkiranjem. Javni transport ima torej velik potencial. V državah, kjer je javni transport  v primerjavi s Slovenijo tako rekoč idealno urejen, vidijo priložnosti pri razvoju sistemov, ki bodo kar najbolj poenostavili nakup vozovnic pa tudi v zbiranju podatkov o navadah uporabnikov, na osnovi katerih jim bodo nove aplikacije predlagale najboljše kombinacije različnih prevozov. Najpomembnejše je, da je javni transport fleksibilen. Po svetu vidijo velik potencial v kombinaciji javnega potniškega prometa s sistemi za najem avtomobilov ali koles.

Kako vzpodbuditi ljudi, da se bodo odločali za nove načine mobilnosti?

Kot vemo, je najtežje spreminjati navade. Če smo navajeni potovati v službo z avtom, se bomo težko odločili za drugo prevozno sredstvo. Na konferenci so izpostavili nekaj primerov motivacije za spreminjanje potovalnih navad. Predstavljen je bil primer podjetja, ki zaposlenim na mesec nameni določeno količino denarja, ki jo morajo porabiti za preizkus drugačnega načina mobilnosti, recimo za najem koles ali avtomobila ali za javni potniški promet oziroma kombinacijo.

Upravljanje mobilnosti

Na konferenci so izpostavili tudi primer danskega mesta Aarhus, kjer so ugotavljali, da so avtobusne linije prazne, avtomobilov pa je preveč. Z upravljanjem mobilnosti so z mehkimi ukrepi, kot so izboljšanje komunikacije in informiranja, spreminjali potovalne navade. Osnova managemnta mobilnost je dobro poznavanje različnih skupin prebivalstva, njihovih navad, potreb in prioritet, kot tudi spremljanje potovalnih navad. Ta pristop ne zahteva velikih naložb, posdbuja pa optimalno izrabo obstoječih možnosti trajnostne mobilnosti. Pomembno je, da sodeluje čim več dejavnikov. S prizadevanjem vseh, se na koncu pokažejo velike spremembe. Mesto Aarhus hkrati z upravljanjem mobilnosti ozavešča tudi o pomenu kolesarjenja in hoje na fizično in duševno zdravje.

Gondole tudi nad mesti

Eden od zanimivejših primerov pristopa k reševanju potovanj po mestih, je predstavil ponudnik gondol, ki ga poznamo s smučišč. Doppelmayr z gondolami nad mesti obljublja izogibanjem oviram na tleh, s kombinacijo uporabe gondole z že obstoječim javnim prevozom pa reševanje prometnih zastojev.