Retrorefleksija je ena od temeljnih lastnosti prometne signalizacije. To je odboj svetlobe od površine prometnega znaka proti izvoru svetlobe. Svetloba, ki se odbije od površine prometnega znaka proti izvoru svetlobe, lučem vozila, ustvari stožec. Vozniki osebnega avtomobila so v sredini stožca in jih doseže dovolj odbite svetlobe, medtem ko so vozniki tovornjakov v bolj neugodnem položaju, saj se znajdejo na robu stožca. Cilj je, da se ustvari čim širši stožec odbite svetlobe, ki bo zajel kar največ voznikov.
Več odbite svetlobe v širšem kotu
Tehnologije, ki omogočajo retrorefleksijo so tehnologija steklenih kroglic, tehnologija prizem in tehnologija prisekanih prizem, ki omogoča največjo retrorefleksijo. Najstarejša tehnologija steklenih kroglic, proti izvoru svetlobe vrne le 6 odstotkov svetlobe, do 58 odstotkov svetlobe pa vrnejo prizmatični materiali. Prvi material, ki je odbijal svetlobo je iz leta 1936. Leta 1948 se je pojavil Inženir Grade, material, ki temelji na steklenih kroglicah. Kljub skokovitemu razvoju prometa, se proizvaja in uporablja še danes. Leta 1988 se je vpeljal prvi prizmatični material. Pri odboju svetlobe ni pomembna samo količina, pač pa tudi kot odbite svetlobe. Folije prometnih znakov morajo torej odbiti čim več svetlobe v čim širšem kotu.
Javna razsvetljava ne izboljša vidnosti prometnega znaka
Za doseganje dobre retrorefleksije je pomemben tudi položaj prometnega znaka. Najugodnejša je postavitev na desni strani vozišča, ki v največji meri izkorišča geometrijo avtomobilskih luči. Slabša je postavitev nad voziščem. V tem primeru prometni znak odbije 10-krat manj svetlobe kot ob desni strani cestišča. Pri izbiri folije moramo upoštevati tudi vedno več tovornega prometa in dejstvo, da do voznika tovornjaka pride bistveno manj odbite svetlobe. Poseben izziv zadnjih 15 let je tudi vedno več starejših voznikov, ki so vedno pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah, čeprav vozijo manj kot mlajši vozniki. Tudi zanje moramo zagotoviti dobro viden prometni znak. Svetlobno onesnaževanje v urbanih okoljih povzroča veliko difuzne svetlobe, ki zmanjša odboj in zaznavanje prometnih znakov. Napačno je razmišljanje, da javna razsvetljava ob cesti izboljšuje vidnost prometnega znaka, saj v resnici zmanjša odboj svetlobe in zato zahteva izbor folije z večjo odbojnostjo. Podnebne spremembe povzročajo vedno več ekstremnih vremenskih pojavov in tudi v takih razmerah moramo omogočati dobro vidljivost prometne signalizacije.
Kaj določajo naši predpisi?
Svetlobno odbojne in kromatične lastnosti prometne signalizacije in opreme so opredeljene v šestem členu Pravilnika o prometni signalizaciji in opremi. Pravilnik določa, da mora biti površina prometnih znakov izdelana iz svetlobno odbojnih materialov skladno s standardom SIST EN 12899-1 – Stalna vertikalna signalizacija. Preglednica, ki določa razrede svetlobne odbojnosti površine prometnih znakov glede na svetlobne značilnosti okolice, izpostavlja znake za nevarnost in znake za prednost na prehodih ceste čez železniško progo v isti ravnini, znake za nevarnost in prednost na križiščih in cestnih priključkih ter znake za obvezne in dovoljene smeri, znake za označevanje del in drugih ovir na cesti, znake za prepovedi in omejitve, znake za obvestila ter znake za kolesarje, pešce in jezdece ter turistično in drugo obvestilno signalizacijo.
Površina prometne opreme, ki se uporablja za vodenje in usmerjanje prometa na območju del na cesti ali drugih ovir v cestnem prometu, mora biti označena s svetlobnimi odsevniki skladno s SIST EN 12899-3; Smerniki in svetlobno odbojna telesa.
Kaj je, poleg vrste ceste, še potrebno upoštevati pri izbiri svetlobno odbojnih materialov prometnega znaka?
Položaj prometnega znaka
Količino tovornih vozil
Svetlobno onesnaževanje v urbanem okolju
Podnebne spremembe in ekstremne vremenske pojave
Staranje prebivalstva
Foto: Že precej obledel prometni znak ob cesti na Toško čelo
Obeta se nov standard
Delovna skupina Evropske komisije že nekaj let pripravlja nov standard SIST EN 12899-1.1, katerega cilj je zgotoviti dovolj vrnjene svetlobe pod čim širšim kotom tudi za voznike tovornih vozil in starejše voznike. Sedanji standard govori o treh klasah, novi bo opredeljeval 6 klas. Nov standard uvaja vijolično barvo, definiral pa bo tudi fluorescentne barve. To so nenaravne barve, ki vzpodbudijo večjo pozornost. Z višjimi zahtevami novega standarda, se bodo skoraj gotovo prenehali uporabljati materiali s steklenimi kroglicami.
Viri:
Povzeto po spletnem seminarju Orodja za določitev tipa folije in dimenzije prometnega znaka, Bojan Kovač, 3M Slovenija
Pravilnik o prometni signalizaciji in opremi
