Boris Tomšič iz Direkcije RS za infrastrukturo in član tehničnega odbora za zemeljska dela je predstavil pravni status TSPI na državni in evropski ravni in obveznosti rabe. Poudaril je, da se vsebine TSPI v obravnavi ne nanašajo le na ceste, ampak tudi na železnice in da z njimi lahko dosegamo »standardizacijo« tudi za tista področja, ki v drugih aktih niso zajeta. Poudaril je, da je v Sloveniji uporaba TSPI prostovoljna, obvezna pa, če tako predpiše drug predpis (npr. pravilnik, uredba…)

Sodobne in stroškovno učinkovite gradnje brez ustreznih tehničnih specifikacij ni mogoče zagotoviti, je dejala Katja Podgoršek, vodja službe za gradnje pri DARS-u. Na DARS –u podpirajo sedanji koordiniran pristop pri izdelavi novih TSPI, ki naj nadgradijo in posodobijo obstoječe dokumente in pripravijo tiste, ki jih še potrebujemo. Želijo pa si, da bi izdelava in izdaja novih TSPI potekala hitreje kot do sedaj.

Ksenija Marc, direktorica področja strokovnih dejavnosti pri DRI, upravljanju investicij, d. o. o. je najprej poudarila pomen Posebnih tehničnih pogojev (zelene knjige) iz leta 1989 in za katere je najbolj zaslužen prof. Žmavc, pri gradnji prometne infrastrukture po letu 1990. Nato je predstavila pravne podlage za izdelavo TSPI, potek imenovanja tehničnih odborov, sisteme dela ter pregled aktualnih tehničnih specifikacij v izdelavi. V zaključku je poudarila, da sistem zagotavlja konstantno nadgrajevanje manjkajočih ali zastarelih dokumentov, s čimer se bodo v proces gradnje kontinuirno vpeljevali sodobni tehnološki postopki, s tem se bo povečala učinkovitost, saj bodo zahteve enoznačno definirane in javno dostopne za vse udeležene, v vseh fazah investicij. Osnovno načelo izdelave TSPI predvideva takšno zasnovo, ki vključuje osnove in filozofijo računalniško podprtega projektiranja in spremljavo izvajanja gradnje objektov (BIM).

Največ spontanega aplavza je bil med uvodnimi govorniki deležen gospod Jan Gehl, ki spreminja mesta v ljudem prijazna. Kot so mi razložili udeleženci konference, ki njegovo delo že dolgo spremljajo, je čuječnost do ljudi v njem prebudila njegova žena, po izobrazbi psihologinja. Opozarjala ga je, naj ima pri načrtovanju mest v mislih ljudi, ki v njih živijo.
Gospod Gehl je v svojem govoru poudaril, da so v zadnjem času ljudje “lačni” informacij o tem, kako mesta napraviti prebivalcem prijazna. Povedal je, da ima 84 let in zaradi zdravstvenih težav ne kolesari več, njegova žena pri 82 letih še vedno kolesari. Zaupal nam je, da sta pred nekaj leti z ženo petinštirideseto obletnico poroke praznovala s kolesarjenjem po Kopenhagnu. Naredila sta precej kilometrov, kolesarjenje pri teh letih jima je omogočila dobra infrastruktura. Vesel je, da Kopenhagen postaja vedno varnejši za kolesarjenje, vesel je zaradi njegovih otrok in vnukov.

Poleg standardne ponudbe izdelujejo tudi izdelke po naročilu, ali pa prilagodijo standardno ponudbo potrebam naročnika. Po besedah direktorice družbe Vanje Kolar, so njihovi izdelki različnih oblik in videzov, od stroge klasike, do modernih izdelkov.

Od urbane opreme za kolesarje izpostavljajo naslone za kolesa in držala za kolesarje, ki se namestijo pred prehode za pešce ali pri semaforjih. Kolesar se pripelje, se prime za držalo in nogo nasloni na spodnjo poličko. Kolesarska počivališča in kolesarske poti opremljajo s koši za smeti, ki so različnih oblik, lahko so tudi nagnjeni, da kolesarji med vožnjo lažje odvržejo smeti. Klopi so prav tako iz različnih materialov in videzov, z naslonom ali brez, z ročaji ali brez njih. Ker se morajo kolesarji na poti tudi odžejati, ponujajo tudi različne pitnike. Kadar se kolesarske steze osvetljujejo, se lahko postavljajo solarne svetilke. Ponujajo tudi informacijske table in seveda polnilnice za električna kolesa in telefone ter servisne postaje za kolesa.

Vanja Kolar vse vabi, da se oglasite v družbi Atriva in si ogledate kaj in kako delajo. Poleg tega je na Koroškem veliko možnosti za kolesarjenje in pohodništvo.