Državni zbor Republike Slovenije je 4. oktobra 2022 na ponovnem odločanju zaradi zapletov na področju urejanja odvoza poškodovanih oziroma pokvarjenih vozil na avtocestah in hitrih cestah, sprejel nov Zakon o cestah ZCes-2.

Sprejem novega zakona je bil nujen zaradi zamude pri prenosu direktive 2019/1936 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture, s katero se nadgrajujejo že veljavne določbe, ki določajo minimalne standarde na področju varnosti cestne infrastrukture. S sprejemom zakona so izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka notifikacije prenosa omenjene direktive v slovenski pravni red.

Presoja varnosti cestne infrastrukture tudi za ceste v upravljanju DRSI

Z novim Zakonom o cestah Zces-2 se presoja varnosti ceste razširja tudi na ceste v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Večji poudarek se namenja ranljivim udeležencem v cestnem prometu, kot so pešci, kolesarji in motoristi. Nov zakon uvaja nekatere nove izraze in pojme. Izraz cestno zemljišče nadomešča sedanji izraz cestni svet in označuje parcelo na kateri je zgrajena cesta z vsemi sestavnimi deli. Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet je zasebna cesta v lasti fizičnih ali pravnih oseb. Po novem je izraz območje ceste opredeljen kot prostor, ki v horizontalni ravni obsega cestno zemljišče in obojestranska varovana pasova.

Z novim zakonom se posamezne določbe prejšnjega Zakona o cestah ZCes-1, ki so skozi leta njegove veljave postale zastarele in manj učinkovite, ustrezno posodabljajo, nadgrajujejo in prilagajajo sedanjim razmeram. Pravne rešitve novega zakona se usklajujejo z drugo sistemsko in področno zakonodajo na področju graditve prostora in okolja. Z namenom večje jasnosti in določnosti so se preoblikovale številne materialne in kazenske določbe, prav tako pa so se redefinirali splošni inšpekcijski ukrepi, kar bo prispevalo k večji učinkovitosti pri izvajanju nadzora.

Oglaševanje in informiranje uporabnikov cestne infrastrukture se določa v dveh ločenih členih, pri čemer pa se veljavni sistem oglaševanja ob državnih cestah ohranja.

Obveznosti upravljavcev cest

Zakon posega v razmerje med lastniki zemljišč in služnostnimi upravičenci na način, da natančneje določa obveznosti in pravice služnostnega upravičenca in lastnika nepremičnine, na kateri je predvidena gradnja javne ceste. Eksplicitno določa, da se lastninska pravica omeji ali odvzame le proti odškodnini ali nadomestilu v naravi. Obremenitev ali razlastitev nepremičnine, ki se izvede v javno korist, pa mora biti utemeljena oziroma izkazana na podlagi sklepa, ki ga izda vlada ali lokalna skupnost.

Zakon natančneje določa tudi katastrske postopke za določitev meje cestnega zemljišča. Slednja se določi na podlagi načrta parcel, ki je sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in je izdelana v skladu s prostorskim aktom države ali lokalne skupnosti. Če lastnik prizadetega zemljišča ali zemljišča, ki na to zemljišče meji, ni znan, upravljavec ceste predlaga upravnemu organu, ki je pristojen za odločanje o skrbništvu, da v 60-ih dneh določi skrbnika v postopku za določitev meje. Zakon o cestah ZCes-2 pa kot novost uvaja domnevo, da je bilo za obstoječ cestni priključek v preteklosti že izdano soglasje upravljavca.

Širijo se obveznosti upravljavca ceste tudi na izvajanje ukrepov za manjšanje čezmerne obremenitve s hrupom, predpisani so pogoji za izvajanje video nadzora cestnega prometa, ki se izvaja na način, da obdelava osebnih podatkov ni mogoča. Med obveznostmi upravljavca pa je predvideno tudi sofinanciranje pasivnih ukrepov, kot je na primer menjava stavbnega pohištva na stavbah, ki stojijo neposredno v bližini cest.

Zakon v nadaljevanju določa pogoje in okoliščine v katerih se lahko izvedejo izredni prevozi, ter določa, da investitor ali upravljavec ceste preko javnega razpisa izbere presojevalca varnosti cest. Naloge slednjega lahko izvaja tudi posameznik v imenu in za račun pravne osebe, pri kateri je zaposlen. Upravljavec ceste izdaja dovoljenje tudi za izvedbo izrednih prevozov. Za državne ceste dovoljenje izda državni organ, za občinske ceste pa njihov upravljavec.

Zakon vzpostavlja zakonsko podlago, ki upravljavcu cest omogoča, da od lastnika oziroma uporabnika vozila zahteva odškodnino, če slednji krši predpise oziroma ne upošteva prometne signalizacije, ki določa največje možne obremenitve cest. Te kršitve ugotavlja policija oziroma občinsko redarstvo in ugotovljeni kršitvi obvesti upravljavca ceste.

Obveznosti izvajalcev rednega vzdrževanja cest

Kot dodatni ukrep za zagotavljanje varnosti in stabilnosti cestnega telesa zakon podeljuje pristojnost izvajalcev rednega vzdrževanja, da lastnika zemljišča, ki bi s svojimi posegi in dejanji na lastnem zemljišču ogrozil varnost prometa in stabilnost cestnega telesa, pozove, da s tovrstnimi dejanji preneha, ter da od upravljavca ceste pridobi soglasje za izvedbo del. Slednje velja tudi v primeru, če se zemljišče nahaja izven predpisanega varovalnega pasu.

Vas zanima več?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prihajajoči dogodki