Načrtovanje širine kolesarskih površin je eden od večjih izzivov slovenskih projektantov. Kako se odločati, se držati minimalnih širin, določenih s pravilnikom, ali zagristi v težave, povezane s prostorom? Kako morajo razmišljati investitorji, če želijo slediti poti v nizkoogljično in zeleno Slovenijo? O vsem tem je tekla razprava s predstavniki slovenskih projektantov na delavnici o kolesarskih površinah v organizaciji družbe Educenter d.o.o.
Kako se odločati o širini kolesarskih površin?
Nekateri projektanti so predlagali, da bi bilo potrebno več štetja kolesarjev in na osnovi tega projektirati širine kolesarskih poti. Pablo Celis, danski strokovnjak za kolesarsko infrastrukturo, s katerim smo se pogovarjali preko zooma pravi, da to ne zadošča. »Ko načrtujmo kolesarsko infrastrukturo, moramo gledati 40 let naprej,« trdi. Kako torej prepričati investitorja, da bo financiral kolesarske površine, ki so na prvi pogled preširoke za trenutne potrebe? »Na Danskem ne bi nikoli naredili samo meter širokega kolesarskega pasu, saj so že tovorna kolesa ali pa prikolice širše od metra. Sicer imamo kolesarske pasove, široke meter in pol, vendar je tej širini dodana varnostna širina, oziroma varnostni odmik od vozišča. Normalna širina kolesarske poti za dvosmerni kolesarski promet je štiri metre,« trdi Pablo Celis. »Investitorja je najbolje prepričati s številkami, na primer s trendi razvoja električnih koles ali pa s podatkom koliko nesreč se zgodi na ozkih kolesarskih površinah.« Tudi na Danskem se investitorji in projektanti najraje držijo minimalnih priporočil, zato je pomembno, da ta niso prenizka.
Označevanje varnostnega odmika z robno polno črto?
V Sloveniji je vedno več primerov označevanja varnostnega odmika kolesarskega pasu na pločniku od vozišča z robno polno črto. Po besedah mag. Andreje Strupi Pavlin, projektante in recenzentke projektov kolesarske infrastrukture, taka rešitev ni predvidena s pravilnikom in je ne podpira. Tudi Pablo Celis trdi, da varnostni odmik na pločniku, označen s črto, ni primerna rešitev, ne proti vozišču, ne proti površini za pešce. Če se že riše črta, predlaga, da bi bila prekinjena, kar bi pomenilo, da jo kolesar lahko tudi prevozi.
Veliko povečanje kolesarskega prometa na račun električnih koles
»Na Danskem se soočamo z velikim povečanjem števila električnih koles, ki jih uporabljajo ljudje, ki se v službo vozijo 20, 30 ali več kilometrov. Pri nas je zakonsko določeno, da lahko električna kolesa vozijo do 45 km/uro, kar je velik problem, ker so tiha. Na kolesarskih površinah so poleg tega še električni skiroji, rolkarji in drugi dvokolesniki. Ta dejstva uporabljam kor argument za širše kolesarske površine. Dejansko je to prihodnost, vedno več električnih dvokolesnikov, tudi tovornih koles. Na Danskem že imamo nekatere kolesarske avtoceste razdeljene na počasne in hitre pasove. To pomaga pri sožitju hitrih in počasnih kolesarjev, hkrati pa zahteva kolesarsko pot široko 4 metre,« je Pablo Celis razložil udeležencem.
