Prevelika hitrost je še vedno najpogostejši razlog za prometne nesreče. V letu 2023 je bilo največ prometnih nesreč evidentiranih na cestah v naselju, in sicer 22.528 oziroma 60 odstotkov. Kako zniževati hitrosti na občinskih cestah ter na državnih cestah skozi naselja, zakaj je potreben sistemski pristop in kako ga dosežemo?
Za umirjanje prometa v naseljih 2,5 milijona evrov
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je junija letos v Uradnem listu objavilo javni razpis za sofinanciranje projektov umirjanja prometa na državnih cestah skozi naselja na predlog občin. Skupna višina razpisanih sredstev je okvirno 2,5 milijona evrov, sredstva pa prihajajo iz sklada za podnebne spremembe. Zaradi zaščite pešcev in drugih udeležencev v cestnem prometu lahko občina predlaga upravljavcu državne ceste ukrepe za prometno ureditev ali gradnjo ustrezne infrastrukture za pešce in kolesarje.
Grbine - od zahtev do odstranitev
Projektanti in presojevalci prometne varnosti ugotavljajo, da se veliko ukrepov za umirjanje prometa v lokalnem okolju izvaja “ad hoc”, na pobude občanov ali za potrebe posameznih razpisov.
Je krožno križišče ukrep za umirjanje prometa?
Po besedah projektanta Gorana Jovanovića iz podjetja Appia d.o.o. raziskave kažejo, da krožna križišča za 28,9 odstotka zmanjšajo hitrost, podobno kot trapezna grbina. Po njegovem mnenju bi morali krožna križišča obravnavati kot pomemben ukrep za umirjanje prometa v lokalnem okolju, pri tem pa je treba imeti v mislih tudi kolesarje in pešce. Hkrati opozarja na primere, ko se krožna križišča postavljajo na popolnoma neprimerne lokacije, kot na primer na obvozne ceste. Na obvoznicah, kjer je dovoljena hitrost 90 kilometrov na uro, krožišča po nepotrebnem upočasnjujejo promet. “Krožna križišča na obvoznice ne sodijo,” trdi.
Zoženje vozišča - eden boljših ukrepov za zniževanje hitrosti
Širina vozišča najbolj vpliva na hitrost. Široke in ravne ceste kar kličejo po “težji nogi”, saj voznik nima občutka, da vozi hitro. Zoženje vozišča je eden boljših ukrepov za umirjanje prometa, saj je ukrep učinkovit, hkrati pa ne zaustavlja reševalnih in intervencijskih služb, kar je težava pri grbinah in drugih vertikalnih ukrepih, ki kaznujejo vse, tudi tiste, ki vozijo po predpisih. Eden od priporočljivih ukrepov je zoženje vozišča s kolesarskimi pasovi. Pri tem je treba imeti v mislih, da se morajo na kolesarskih površinah počutiti varno tudi otroci, starejši in manj izkušeni kolesarji.
Upravljanje s hitrostjo na celotnem občinskem cestnem omrežju
Jovanović opozarja, da se na občinski ravni premalo razmišlja o upravljanju s hitrostjo ter o upravljanju in vodenju prometa na celotnem omrežju občinskih cest. Z izjemo nekaterih občin se iščejo parcialne rešitve brez predhodnih analiz. Jovanović poudarja, da ni dovolj razmišljati samo o tem, kako voznika prisiliti, da upočasni hitrost skozi ožine in grbine; razmisliti je treba tudi o tem, kako bo občina upravljala s hitrostjo na celotnem omrežju. “Vizija upravljanja s hitrostjo zahteva opredelitev območij, kjer se bo hitrost omejevala, kot so okolice šol in vrtcev, zdravstvenih domov, domov za upokojence – torej povsod tam, kjer so ranljive skupine udeležencev – do obvoznic, kjer bi moral biti promet pretočen.” Robert Strah, DRI upravljanje investicij d.o.o. pa poudarja pomen nizkocenovnih ukrepov, s katerimi se lahko testira odziv javnosti in potek prometa pred dražjo in kompleksnejšo investicijo. Opozarja tudi na prehitro navdušenje nad novostmi, ki so medijsko odmevne, niso pa strokovno utemeljene.
Cone 30 tudi na državnih cestah skozi naselja?
Dr. Marko Renčelj s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru pravi: »Tudi ob vhodu v naselje oziroma na začetku naselij bi bilo smiselno – v marsikaterem primeru – voznike dodatno ‘opozoriti’, da prihajajo v okolje s spremenjenimi prometnimi razmerami. Nenazadnje se v naseljih pojavi večje število nemotoriziranih udeležencev v prometu, prehodi za pešce in kolesarje, večje število priključkov in križišč itd. Iz tega vidika je na teh lokacijah smiselno razmišljati o opozorilnih napravah, v določenih primerih verjetno tudi o (blažjih) fizičnih ukrepih, kot je na primer zamik osi vozišča z izvedbo sredinskega ločilnega otoka ipd.
Ob vhodu v naselje je torej treba zagotavljati zmanjšano hitrost, kot velja znotraj naselja. Pri tem je seveda treba ločiti državne in občinske ceste, cestno-prometne elemente ceste, obcestno okolje itd. Skratka, ukrepi za umirjanje prometa na začetku naselij (in kasneje znotraj naselij) morajo biti rezultat strokovnega pristopa, pri čemer se mora upoštevati širok nabor ‘vplivnih faktorjev’, ki so lahko zelo različni glede na specifične situacije in lokacije.«
Primer Mengeš
Ko je Mengeš dobil obvoznico, se je promet skozenj razbremenil. Kljub temu v Mengšu nastajajo zastoji. Kaj se je zgodilo? V Mengšu je nekaj semaforiziranih križišč z levimi zavijanji. Ker so bili ti pasovi odstranjeni, vozniki čakajo dva do tri cikluse, da prevozijo semafor. “To ni tranzitni promet, to so lokalni prebivalci, ki so se jim razmere poslabšale, kljub izgradnji obvoznice. Res da čez Mengeš ni več tovornega prometa, vendar, če pomislimo na onesnaženje okolja, prebivalce, ki še vedno živijo ob prometni cesti in zastoje, občina z izgradnjo obvoznice ni veliko profitirala,” opozarja Jovanović. Mengeš je primer, kako dobra praksa, prenešena v določeno okolje, nima pravega učinka. Robert Strah, DRI upravljanje investicij d.o.o., trdi, da do tega prihaja, ker se v občinah pogosto preskoči najpomembnejša faza, to je načrtovanje. Ni dovolj samo načrt rekonstrukcije ceste, potrebna bi bila prometna študija, ki bi pokazala kakšni so prometni tokovi, kje se bodo ljudje še vedno vozili z osebnimi avtomobili, kje so potrebe po kolesarskih površinah, če se priključi še šolske poti, se pridobi celotna slika poteka prometa.
Izobraževanje in izmenjava mnenj
Seminar Umirjanje prometa v lokalnem okolju, ki bo 11. septembra 2024 v Ljubljani, je namenjen odločevalcem na lokalnem nivoju, projektantom, članom svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in izvajalcem del.
Podane bodo usmeritve za sistemski pristop, ki bo olajšal odločitve ter obravnave pobud občanov.
Poudarki:
Vzroki, cilji in načini umirjanja prometa v lokalnem okolju
Ključni koraki, ki jih morajo občine izvesti pred uvedbo ukrepov za umirjanje hitrosti
Sofinanciranje in delitev stroškov med občinami ter Direkcijo RS za infrastrukturo
Vključevanje Svetov za preventive in vzgojo v cestnem prometu v upravljanje s hitrostjo
Upravljanje s hitrostjo v okolici šol
Sodelovanje Zavarovalnice Triglav z lokalnimi skupnostmi?
Primer dobre prakse kombinacije tehničnih ukrepov s komunikacijskimi akcijami v občinah
Načrtovanje ukrepov za umirjanje prometa: od idejne zasnove, sodelovanje investitorja in projektanta pri iskanju rešitve, pridobivanje soglasij in komunikacije z občani