Gradi se najlepša kolesarska pot v Mariboru. Foto: Maribor 24.si

V podcastu TUR!ZEM, ki ga pripravlja Slovenska turistična organizacija, so se v eni od aprilskih epizod, pogovarjali o kolesarskem turizmu. Za portal slovenskeceste.si povzemamo kaj je v podcastu poudaril Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste Direkcije RS za infrastrukturo na Ministrstvu za infrastrukturo.

Poleg Tomaža Willenparta sta v pogovoru sodelovala tudi Karmen Razlag, vodja sektorja za turizem pri Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor in Jan Klavora, ustanovni član Zavoda Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace.

Tomaž Willenpart je poudaril, da je država šele leta 2018 predpisala državno kolesarsko omrežje. Do takrat so se kolesarji in kolesarske površine obravnavali zgolj z vidika prometne varnosti. To pomeni, da so se urejale kolesarske površine tam, kjer je bilo za kolesarje najbolj nevarno, na primer na območjih križišč.

»Naš največji problem je v miselnosti, kar se kaže na vseh področjih. Na področju zakonodaje, pri projektiranju, pri pridobivanju zemljišč. Kolesarja obravnavamo kot avto. Kolesarskih površin ne smemo umeščati ob vodah, tudi ne ob železnicah, ker prevladuje miselnost, da kolesar onesnažuje okolje. Tudi projektanti imajo pri projektiranju kolesarskih površin dostikrat bolj v mislih avto kot kolo in pretiravajo z varnostnimi elementi,« našteva razloge, da se kolesarske povezave vzpostavljajo oziroma gradijo počasneje, kot bi si želeli.

»Vendar se počasi premika. Lani je bila spremenjena Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, kar bistveno olajša umeščanje kolesarskih povezav v prostor. Prepoznali smo, da kolesar vendarle ni nevaren okolju. Vedno bolje sodelujemo s kolegi z Direkcije RS za vode. Nekako bijemo bitko na dveh koncih, eno so finančna sredstva, drugo pa zastareli predpisi in miselnost. Pripravlja se tudi sprememba Zakona o cestah. Predvidene spremembe bodo bistveno olajšale delo investitorjev,« pripoveduje Willenpart.

Dravska kolesarska povezava

Projektanti prepogosto razmišljajo o kolesu kot avtomobilu in zato pretiravajo z varnostnimi elementi, kot so varnostne ograje. Prav zaradi varnostnih ograj imamo težave z umeščanjem kolesarskih poti ob rekah. Ob ograje se ujamejo naplavine, kar lahko vpliva na pretočnost vode in poplavnost.

Nekako bijemo bitko na dveh koncih, eno za finančna sredstva in drugo proti zastarelim predpisom in miselnosti.

Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste Direkcije RS za infrastrukturo

Projektira se 500 kilometrov samostojnih kolesarskih poti

Na vprašanje voditeljice podcasta o tem, kakšne spremembe se obetajo v naslednjih letih, odgovarja: »Za zadnja dva odseka, ki manjkata na Dravski kolesarski poti, Lovrenc na Pohorju in Ormož, računamo, da bosta šla v gradnjo leta 2024.

Za Dravsko kolesarsko povezavo je pomembna relacija skozi Hudo luknjo, ki gre v kratkem v gradnjo. To bo zelo zahteven projekt. Zgrajen bo nov predor za kolesarje v dolžini 150 metrov, izvedlo se bo 1500 metrov rekonstrukcij predorov in 11 premostitev. Povezava bo inženirski izziv in užitek za kolesarje, povezala pa bo Koroško regijo, Štrekno in Savinjsko regijo. V Savinjski regiji bomo do leta 2023 povezali Celje s Podčetrtkom in Rogatcem.

Nekaj težav s pridobivanjem zemljišč imamo na odseku Vojnik – Celje. V naslednjih dneh se bomo pogovarjali tudi o ureditvi kolesarskih povezav v Zgornji Savinjski dolini, od Mozirja proti Logarski dolini in Gornjemu Gradu. V gradnjo gre tudi kolesarska povezava Murska Sobota – Gederovci – Avstrijska meja in Lendava – Pince, če omenim le največje. Na severni Primorski se nam je nekoliko zalomilo, vendar računamo, da bomo v naslednjem letu rešili probleme tudi tam. Pričakujemo, da bodo kolesarji čez dve leti lahko prišli s kolesom po kolesarski poti iz Nove Gorice do Bovca, verjetno pa tudi že iz smeri Krasa, Ajdovščine in Vipave, ker se tudi tam trenutno projektira kar nekaj povezav. Ta trenutek se projektira vsaj 500 kilometrov kolesarskih poti, samostojnih kolesarskih površin. Ena ključnih povezav, ki gre v kratkem v gradnjo, je tudi Bled – Bohinj. Na tej povezavi je bilo veliko napora vloženega v to, da smo razjasnjevali medsebojne vplive vodotoka in kolesarske poti. Našli smo rešitve in zdaj to formulo uporabljamo tudi drugje.

Trenutno je v projektiranju tudi celotna povezava med Ljubljano in Osilnico, ter praktično celotna Notranjska. Če to območje primerjam z Dravsko kolesarsko povezavo, je tukaj še veliko dela na področju kolesarskega turizma. Ocenjujemo, da na razvoj kolesarstva kolesarska infrastruktura vpliva v 30 odstotkih, drugo je turistična ponudba in zdrav način življenja.«

Dokler bodo o koristih kolesarstva govorili samo ljubitelji kolesarjenja, ne bo večjih prebojev. Ko bo v Sloveniji splošna miselnost, da je kolesarstvo vir razvoja, takrat bo drugače.

Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste Direkcije RS za infrastrukturo

Dobre javne predstavitve projektov olajšajo pridobivanja zemljišč

V pogovoru so se dotaknili tudi problematike pridobivanja zemljišč, ki je, poleg umeščanja kolesarskih povezav v prostor, druga težava, ki upočasnjuje vzpostavljanje kolesarskih povezav.

»Velik problem so lastniki zemljišč, ki ne dovolijo kolesarske povezave po njihovi zemlji. Razlogi so različni. Če zemljo od kmetov kupimo, potem se jim zmanjša površina kmetijskih zemljišč, s tem pa zniža subvencija za kmetovanje. Veliko je še drugih drobnih zadev, ki na koncu privedejo, da lastniki ne prodajo zemljišč. Treba pa je spremeniti miselnost vseh. Največji preskok v miselnosti bo narejen z izgradnjo kolesarskih povezav. Pričakujem, da bo to do konca leta 2023, ko bodo vzpostavljene oziroma zgrajene kolesarske povezave iz finančne perspektive, ki se zaključi leta 2023.  Dokler bodo o koristih kolesarstva govorili samo ljubitelji kolesarjenja, ne bo večjih prebojev. Ko bo v Sloveniji splošna miselnost, da je kolesarstvo vir razvoja, takrat bo drugače,« trdi Willenpart

Bistveno večja podpora občanov kolesarskim, kot cestnim projektom

Tomaž Willenpart pripoveduje o svojih izkušnjah iz javnih predstavitev projektov: »Če povem primer iz javnih predstavitev v Savinjski regiji za kolesarsko povezavo Celje–Štore–Šentjur–Rogatec. Tam je občinam uspelo pridobiti vsa zemljišča brez odkupa. Razlog so bile dobre javne predstavitve, na katerih smo odgovorili na vsa vprašanja lastnikov zemljišč, od tega kakšne koristi bodo imeli od kolesarskih površin na njihovi zemlji, do tega, kako bodo dostopali do svojih zemljišč, kaj bo s smetmi, ki jih bodo odmetavali kolesarji. Pomembno je, da ljudje čutijo s projektom. Po številnih predstavitvah po celi Sloveniji lahko povem, da so ljudje veliko bolj naklonjeni kolesarskim, kot cestnim projektom.«

Celoten podcast lahko poslušate TUKAJ

Fotografije:

https://maribor24.si/lokalno/dravska-kolesarska-pot-z-obilo-novostmi
http://www.velenje-tourism.si/dozivetja/strekna-bus
https://maribor24.si/lokalno/maribor/foto-gradi-se-najlepsa-kolesarska-pot-v-mariboru

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Prihajajoči dogodki