V posodobljeni Evropski direktivi o upravljanju varnosti cestne infrastrukture (v nadaljevanju Direktiva) so horizontalne cestne obeležbe prepoznane kot ključni element prometne signalizacije, ki pomembno vpliva na varnost v cestnem prometu, še posebej v zahtevnih vremenskih pogojih. Direktiva bo izboljšala načrtovanje, projektiranje in upravljanje s cestami po celotni Evropski uniji.
dr. Tina Šetinc, vodja razvoja cestnih premazov
Helios Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo, d.o.o.
Spremembe predpisov zaradi staranja prebivalstva in avtomatiziranih sistemov v vozilih
Na osnovi spremenjene Direktive se na nivoju EU pripravlja nov sveženj specifikacij oziroma uredb za zagotovitev pravilne operativne uporabe cestnih oznak. Nove uredbe bo Evropska komisija predložila z namenom zagotavljanja ustrezne vidne zaznavnosti za voznike – kjer se srečujemo z vse starejšo demografijo udeležencev v prometu, hkrati pa bi zagotovila tudi visoko raven detekcije cestnih označb podpornim avtomatiziranim sistemom v vozilih. Pomen cestnih označb in njihov vpliv na varnost vožnje, zlasti ponoči in v vremensko oteženih razmerah (dežju, megli), se postavlja kot kritični dejavnik varnosti. Učinkovitost in trajnost cestnih horizontalnih oznak zahtevajo uporabniki in investitorji v cestno infrastrukturo.
Katere standarde za lastnosti talnih označb uporabljamo v Sloveniji?
Lastnosti materialov za označbe in pripadajoči ključni parametri morajo v Sloveniji ustrezati določbam standarda SIST EN 1436+A1, ki ga povzema Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15, 46/17, 59/18 in 63/19).
Poleg dnevne in nočne vidnosti (retrorefleksije) v suhih oziroma mokrih pogojih ter faktorja svetlosti (β), katerim se posveča vedno večja pozornost, standard opredeljuje tudi drsnost (SRT) talnih označb.
Karakteristike označb glede na standard podajajo minimalne inicialne vrednosti in vrednosti v času uporabe za Tip I in Tip II cestne obeležbe, definirane tako za avtoceste in hitre ceste kot druge lokalne ceste.
Nezadostna odpornost proti drsenju pomeni večje tveganje za voznike dvokolesnikov
Izguba trenja zaradi drsnosti ceste oziroma cestne oznake je pomemben dejavnik številnih prometnih nesreč. Sedanji načini merjenja trenja temeljijo na uporabi dvotirnih (dvoosnih) vozil in ne upoštevajo enoslednih vozil, kot so motorna kolesa s specifično dinamiko vožnje. Zaradi dejstva, da imajo motocikli običajno le dve kolesi in niso uravnotežena vozila, nezadostna odpornost proti drsenju tvori večje tveganje, tudi če gre le za majhne odseke ali površine cestišč. Slednje pomeni, da stanje, ki zagotavlja varnost avtomobilom, ne nujno prepreči zdrs motorista. Prav zato bi se morala zagotavljati vsaj minimalna zahtevana vrednost proti drsnosti, kot jo predpisuje pravilnik.
| Drsnost - SRT | |
|---|---|
|
Razred |
Vrednost [/] |
|
50 |
0 |
|
51 |
45 |
|
52 |
50 |
|
53 |
55 |
|
54 |
60 |
|
55 |
65 |
Tabela 1.: Klasifikacija razredov drsnosti po standardu EN 1436.
Zagotavljanje trenja pri polnih linijskih cestnih oznakah
Pri polnih linijskih cestnih oznakah, ki običajno tvorijo relativno gladko površino, se zahteve standarda dosegajo z uporabo posipa steklenih odsevnih kroglic, ki so kombinacija perl ter proti drsnih agregatov. Splošni pogoj je, da označba zagotavlja minimalno vrednost (SRT > 45, razred S1). Slednje je potreben pogoj za pridobitev certifikata na akreditiranem inštitutu. Te vrednosti morajo po slovenskem pravilniku talne obeležbe ohranjati tudi tekom uporabe.
Debeloslojne strukturirane obeležbe iz hladne ali vroče plastike
Zaradi neravne teksture s specifičnim profilom te oznake že same po sebi zagotavljajo proti drsne lastnosti. Uporablja se Multi-Dot ali stohastični aglomerat. Te oznake so izvzete iz meritev drsnosti tudi po standardu EN 1436, vendar uporaba protidrsnih agregatov vseeno ni izključena.
Polne linijske obeležbe v primerjavi z strukturno plastiko – MultiDot aglomeratom.
Steklene odsevne kroglice in protidrsni agregati
Proizvajalci steklenih kroglic običajno ponujajo vse tipične granulacijske razrede posipa (na primer: 100-600, 180-850, 600-1180 mikronov) v izvedbi z ter brez vsebovanih protidrsnih agregatov. Velikostni razred protidrsnih agregatov je prilagojen granulacijskemu razponu steklenih perl, ki so izbrane glede na ciljne debeline nanosov izbranih materialov za obeležbo. Razmerje med steklenimi kroglicami ter agregati se v mešanem posipu običajno giblje med 2:1 do 3:1 v korist kroglicam. Agregati so keramični abrazivni delci, po sestavi večinoma iz korunda (aluminijev oksid), kalciniranega kremena oziroma kristobalita (silicijev dioksid), z običajnimi vrednostmi Mohsove trdote nad 7.
Hladna plastika za mešane prometne površine
Pri hladni plastiki za valjčkanje material že vsebuje abrazivni agregat različne granulacijske sestave (0,5 – 2,0 mm). Nanos je ročni z valjčkom, kjer se ustvari specifično rebrasto profilirano površino. Višina reber in hrapavost agregatov ustvari protidrsnost v razponu od S1 do S4 razreda, odvisno od tipa izbranega materiala ter načina izvedbe dela. Ti materiali se lahko uporabljajo od stez/poti za kolesarje in pešce do signalizacijskih znakov na cestah in ponujajo zanimivo ter praktično rešitev za zagotavljanje ustreznih varnostnih razmer na cestiščih z mešanimi prometnimi udeleženci.
Protidrsnost najučinkoviteje zagotavljajo debelo-slojne strukturirane obeležbe iz hladne ali vroče plastike (MultiDot, iregularni aglomerat), kar pa ne izključuje potrebe po certificiranju, saj je SRT le eden od zahtevanih parametrov.
Varnost v cestnem prometu je v središču pozornosti Evropske komisije. Leta 2018 je na cestah umrlo več kot 25.000 prebivalcev Evropske unije, okoli 135.000 je bilo hudo ranjenih. To je nesprejemljiva in nepotrebna cena za mobilnost. Samo v denarnem smislu so bili letni stroški prometnih nesreč v EU ocenjeni na približno 280 milijard EUR, kar ustreza približno 2% BDP. Napredek pri zmanjševanju smrtnih žrtev po celi EU v zadnjih letih žal stagnira.*
Potrebujete več informacij:
Helios Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo, d.o.o.
Količevo 65, 1230 Domžale, Slovenija (SI)
T: +386 1 722 4072 F: +386 1 722 4350
*Handbook on the External Costs of Transport https://ec.europa.eu/transport/themes/sustainable/studies/sustainable_en
