občine Archives - Slovenske ceste

Gospodarjenje s cestnim omrežjem

slovenskeceste.si — Fri, 12 Jun 2026 05:27:53 +0000

Slovenske občine upravljajo največji del cestnega omrežja v državi. Med njimi so prometno zelo obremenjene mestne povezave, dostopi do gospodarskih con, šol in zdravstvenih ustanov, pa tudi kilometri cest, ki vodijo do posameznih domačij in manjših zaselkov. Potrebe so velike, pričakovanja prebivalcev pa pogosto še večja.

Pri tem se občine srečujejo z dejstvom, ki ga ni mogoče zaobiti: sredstev nikoli ni dovolj za vse.

Vsaka cesta je za nekoga najpomembnejša cesta.

Kaj uporabniki dejansko pričakujejo od cest?

Ko govorimo o cestni infrastrukturi, pogosto razmišljamo predvsem o asfaltu. V resnici pa uporabniki od cest pričakujejo bistveno več.

Cesta mora zagotavljati:

mobilnost,
dostopnost,
prometno varnost,
varno vožnjo,
hitro in zanesljivo potovanje,
energetsko učinkovitost,
čim manjši vpliv na okolje in
odpornost na vremenske in druge izredne dogodke.

Ceste imajo pomembno gospodarsko in družbeno vlogo. Omogočajo dostop do delovnih mest, šol, zdravstvenih storitev in javnih ustanov. Kakovost cestnega omrežja zato neposredno vpliva na razvoj lokalnega gospodarstva in kakovost življenja prebivalcev.

Prav zaradi tega so pritiski na občine veliki. Vsaka cesta je za nekoga najpomembnejša cesta.

Najtežje vprašanje: kaj obnoviti najprej?

Če bi bile finančne možnosti neomejene, bi bil odgovor preprost. Obnovili bi vse poškodovane ceste, zgradili nove povezave, uredili pločnike, kolesarske steze in avtobusna postajališča.

Toda realnost je drugačna.

Vsaka občina se mora pri pripravi proračuna odločati:

katero cesto obnoviti ali izboljšati,
v kakšnem obsegu,
kako hitro,
kakšno raven storitve zagotoviti,
in čemu se bo morala vsaj začasno odpovedati.

To pomeni, da je gospodarjenje s cestnim omrežjem v veliki meri proces določanja prioritet.

Dobra odločitev ni nujno tista, ki zadovolji največ ljudi v danem trenutku. Dobra odločitev je tista, ki dolgoročno zagotavlja največ koristi za celotno skupnost.

VELO+ FORUM

Mesečni spletni pogovori s slovenskimi in tujimi strokovnjaki o projektih, izkušnjah in dobrih praksah.

PRIJAVITE SE

Organizator: Educenter

Prvič septembra 2026

Spletni pogovori v živo

Gosti iz Slovenije in tujine

Ideje za vaš prostor

Brez podatkov ni dobrih odločitev

Prvi korak pri določanju prioritet je poznavanje dejanskega stanja omrežja.

Upravljavec mora vedeti:

katere ceste ima v upravljanju,
v kakšnem stanju so,
kakšne prometne obremenitve prenašajo,
kje se pojavljajo prometne nesreče,
katere povezave so ključne za delovanje lokalne skupnosti.

Šele na podlagi teh podatkov je mogoče določiti prave ukrepe in njihov vrstni red.

Pogosta napaka je odločanje na podlagi posameznih pobud ali trenutnih pritiskov. Čeprav so pobude občanov pomembne, ne smejo postati edino merilo za razporejanje sredstev.

Najprej skrbimo za to, kar imamo

Med najpomembnejšimi načeli gospodarjenja je preprosto pravilo:

1. Skrbimo za to, kar imamo.

2. Izboljšujemo tam, kjer lahko.

3. Gradimo novo tam, kjer moramo.

To načelo se sliši samoumevno, vendar se v praksi pogosto izgubi v želji po novih projektih.

Nova cesta, nov pločnik ali novo krožišče so praviloma bolj opazni in politično privlačnejši kot vzdrževanje obstojčih cest. Toda zanemarjanje vzdrževanja ima lahko visoko ceno.

Vsako leto odlašanja z vzdrževanjem pomeni hitrejše propadanje, višje stroške prihodnjih sanacij in slabšo prometno varnost. Najcenejša cesta je pogosto tista, ki jo pravočasno vzdržujemo.

Razlika med vzdrževanjem in izboljšavo

Pri upravljanju cest je pomembno razlikovati med ohranjanjem stanja in izboljševanjem stanja.

Vzdrževanje pomeni, da cesti povrnemo stanje, ki ga je imela po izgradnji.

Izboljšava pomeni, da cesto nadgradimo oziroma izboljšamo njeno funkcionalnost, npr. varnost ali zmogljivost.

Gre za dve popolnoma različni vrsti vlaganj, ki imata različne cilje.

Če je stanje omrežja slabo in so sredstva omejena, mora večji del proračuna praviloma predstavljati vzdrževanje. Če je osnovno stanje omrežja zadovoljivo, se lahko večji delež sredstev usmeri v izboljšave in novogradnje.

Vsaka cesta nima enakega pomena

Ena od zahtevnejših nalog upravljavcev je določanje pomena posameznih cest.

Nekatere ceste vsak dan uporablja več tisoč vozil. Druge služijo predvsem dostopu do manjšega števila objektov.

To ne pomeni, da so manj pomembne. Pomeni pa, da morajo biti merila za določanje prioritet jasna in objektivna.

Pri tem je treba upoštevati:

prometne obremenitve in delež tovornega prometa,
prometno varnost,
povezovanje pomembnih javnih funkcij,
dostopnost za prebivalce,
gospodarski pomen območja,
odpornost omrežja v primeru izrednih dogodkov.

Le tako je mogoče zagotoviti pravično in učinkovito porazdelitev omejenih sredstev.

Ceste prihodnosti bodo morale biti bolj odporne

V zadnjih letih postaja vse pomembnejša tudi odpornost infrastrukture.

Poplave, plazovi, neurja in drugi ekstremni vremenski dogodki vse pogosteje prekinjajo prometne povezave in povzročajo veliko gospodarsko škodo.

Zato se vprašanje ne glasi več samo:

Katere ceste obnoviti in kako?

Temveč:

Katere ceste obnoviti ter kako, da bo omrežje ob naslednjem izrednem dogodku delovalo bolje?

To pomeni, da morajo občine pri načrtovanju obnov vedno pogosteje razmišljati tudi o robustnosti, alternativnih povezavah in hitrejšem odzivanju ob izrednih dogodkih.

Dobra cesta ni vedno nova cesta

Ena največjih zmot pri upravljanju infrastrukture je prepričanje, da je rešitev vedno nova investicija.

V resnici je dolgoročno uspešno gospodarjenje pogosto rezultat številnih manjših, pravočasnih in premišljenih ukrepov.

Dobro vzdrževana cesta, ki varno služi svojemu namenu desetletja, predstavlja večjo vrednost kot nova cesta, za katero ni zagotovljenega ustreznega vzdrževanja.

Zaključek

Občine nikoli ne bodo mogle obnoviti vseh cest hkrati. Tega ne omogočajo ne finančni ne kadrovski viri.

Lahko pa z dobrim poznavanjem svojega omrežja, jasnimi prioritetami in pravočasnim vzdrževanjem dosežejo boljšo raven storitve za uporabnike.

Uspešno gospodarjenje s cestnim omrežjem zato ni predvsem vprašanje, koliko sredstev imamo, temveč kako premišljeno jih uporabimo.

Prav zato ostaja najpomembnejše vprašanje vsakega upravljavca cest še naprej enako:

Kaj moramo narediti danes, da bomo jutri potrebovali čim manj izrednih sanacij?

Vir: povzeto po predavanju mag. Mitja Jurgeleta na Posvetu o občinskih cestah in prometu 2026

Mogoče vas zanima tudi

Gradnja in vzdrževanje

Asfaltne ali betonske ceste, to je zdaj vprašanje

01/02/202128/07/2021 slovenskeceste.si 0

Na Direkciji RS za infrastrukturo so se odločili, da bo prvo betonsko krožišče, ki bo zgled za naprej, zgrajeno na Ajševici pri Novi Gorici. Če je v preteklosti veljalo prepričanje, da so

Dejstva, ki jih morate vedeti o gradbenih odpadkih

07/01/202128/07/2021 slovenskeceste.si 0

DRSI z razpisom za strokovne podlage za vzdrževanja državnih cest

12/05/202128/07/2021 slovenskeceste.si 0

Gospodarjenje s cestnim omrežjem

12/06/202603/08/2026 slovenskeceste.si 0

1 2 … 7 Next →

The post Gospodarjenje s cestnim omrežjem appeared first on Slovenske ceste.

Novodobni kolesarski poligoni – magnet za otroke in mladino

slovenskeceste.si — Sun, 15 Aug 2021 11:52:00 +0000

Preden mlade pošljemo v promet, jih je treba opremiti z gibalnimi sposobnostmi, ki jim bodo na kolesu omogočile varno vožnjo. Ustvarjanje trdnih in stabilnih temeljev, katerih osnova je ljubezen do kolesarjenja, je torej ključnega pomena za dolgoročni in trajnostni razvoj kolesarjenja v Sloveniji.

Dejan Gorenc, Pumptrack Slovenija

Dejan je ljubitelj kolesarjenja, ki svoje navdušenje prenaša na mlade.

Sam se rad spominjam dneva, ko sem iz garaže pripeljal čisto novega živo rdečega BMXa, ki ga je takrat izdelovala tovarna Rog iz Ljubljane. Zagotovo se ga spominjate, verjetno ste ga imeli tudi vi. Vsi smo ga imeli. Kot se za otroke spodobi, smo nenehno iskali izzive in jih našli v obliki skakalnic, ki smo jih izdelali iz lesenih odpadnih palet. Po njih smo skakali celo poletje. Krasni, nepozabni spomini.

Kolesarjenje nam je predstavljalo več kot zgolj vožnjo s kolesom. Druženje s prijatelji in z emocijami napolnjene dnevne dogodivščine so v nas ustvarile prelepe spomine in s tem trajno ljubezen do kolesarjenja.

Mlade je torej treba navdušiti nad kolesarjenjem že v njihovi zgodnji mladosti in ustvariti trdne temelje, ki jih bodo, v veselju do kolesarjenja, morda odpeljali v smeri športnega udejstvovanja in poseganja po kolesarskih odličjih ali pa do uporabe kolesa v vsakdanjem življenju. Ljubezen do kolesarjenja je ključnega pomena za dolgoročni in trajnostni razvoj kolesarjenja v Sloveniji.

Nepozabne spomine danes ustvarjajo novodobni pumptrack poligoni. So naravni magnet za otroke in mladino. Na prvi pogled enostavni objekti, vendar, ko jih podrobneje spoznate, ugotovite njihovo dodano vrednost, ki jo prinašajo v okolje. S svojimi grbinami in zavoji ustvarjajo sklenjeno celoto po kateri se polni navdušenja in veselja vozijo otroci in mladina s svojimi kolesi in poganjalčki. Nekateri so celo tako zelo navdušeni, da jih morajo starši buditi ob šestih zjutraj, da bodo lahko prišli prvi na poligon in jih nato v joku odpeljejo stran, saj še nočejo domov na kosilo.

Pumptrack poligon v vsaki slovenski občini

Poligoni v svojem lokalnem okolju aktivirajo otroke in mladino. S svojo preprostostjo in dostopnostjo pritegnejo vse uporabnike koles, rolerjev, rolk in skirojev. Na njih se zabavajo in obenem krepijo svoje sposobnosti. Po besedah športnega strokovnjaka Sama Rauterja s Fakultete za šport, vožnja po pumptrack poligonu krepi vse naše temeljne gibalne sposobnosti.

V Sloveniji je v zadnjih petih letih zraslo preko 50 takšnih poligonov. Cilj h kateremu si prizadeva gibanje Pumptrack Slovenija je postavitev 212 poligonov do leta 2030, kar pomeni poligon v vsaki slovenski občini.

S postavitvijo poligonov ustvarjamo nacionalno mrežo osnovne kolesarske infrastrukture, ki predstavlja gonilo kolesarskega udejstvovanja mladih. Društva po Sloveniji, vključno s Kolesarsko zvezo Slovenije se zavedajo, da brez podmladka ni dolgoročnega razvoja.

Koristi pumptrack poligona:

– gibalna aktivacija otrok in mladine v lokalnem okolju,

– opolnomočenje otrok z gibalnimi sposobnostmi preden se podajo na prometno cesto,

– temeljna infrastruktura za izvajanje aktivnosti lokalnih športnih društev,

– osnovni gradnik razvoja kolesarjenja v okolju (8 faz razvoja kolesarjenja),

– inovativna infrastruktura, ki se odlično povezuje s turizmom,

– orodje za organsko rojevanje mladih kolesarjev,

– ustvarja se prava ljubezen do kolesarjenja,

– prostor za druženje.

The post Novodobni kolesarski poligoni – magnet za otroke in mladino appeared first on Slovenske ceste.

Brvi za pešce in kolesarje – v Mariboru premalo sredstev, v Novem mestu izbran izvajalec

slovenskeceste.si — Mon, 19 Jul 2021 05:00:00 +0000

Projekt brvi čez reko Dravo, ki naj bi povezala oba bregova reke Drave, Lent in Tabor, za zdaj ostaja brez izvajalca. V Mestni občini Novo mesto pa so podpisali pogodbo za gradnjo brvi čez reko Krko v Irči vasi.

Z javnim, anonimnim in mednarodnim arhitekturnim natečajem je Mestna občina Maribor že leta 2010 izbrala arhitekturno rešitev za brv čez reko Dravo, ki naj bi povezala dva bregova, Lent in Tabor. Dve leti kasneje je bil pripravljen investicijski program. Aprila letos so bila za gradnjo odobrena evropska sredstva, vendar prejeti ponudbi za gradnjo brvi presegata zagotovljena finančna sredstva naročnika.

Javno naročilo »Gradnja brvi Lent-Tabor« je Mestna občina Maribor objavila na portalu javnih naročil novembra lani. Javno naročilo je bilo izvedeno po konkurenčnem postopku s pogajanji. V prvi fazi je bila sposobnost priznana ponudnikoma Pomgrad s partnerjem Gorenjska gradbena družba, ter novogoriškemu Adriaplan s partnerjem Petrič. Naročnik je v drugi fazi oba ponudnika pozval k oddaji ponudb, ki sta ju oddala junija letos, oba v višini dobrih šest milijonov. Po izvedenih pogajanjih so dosegli skupno ponudbeno vrednost z DDV, in sicer Pomgrad d.d. in Gorenjska gradbena družba d.d. v višini 5.666.152,91 EUR ter Adriaplan d.o.o. in Petrič d.o.o. v višini 5.976.570,2 EUR. Obe ponudbi presegata zagotovljena finančna sredstva naročnika, ki znašajo 3.633.744,00 EUR z DDV, zato sta se zavrnili, naročnik pa je postopek javnega naročila ustavil.

Odobrena EU sredstva in za milijon (e) prenizko ocenjena investicija

Na anonimnem natečaju Mestne občine Maribor je bila maja 2010 izbrana arhitekturna rešitev projektantskega biroja iz Madrida, kjer so tudi izdelali projektno in tehnično dokumentacijo. Leta 2012 je bil izdelan investicijski program. Po izbrani prvonagrajeni natečajni rešitvi je načrtovana brv z nosilno jekleno konstrukcijo, obloženo z lesenim opažem z vgrajeno razsvetljavo, na obeh nabrežjih pa bo ob zaključku mostu urejena ploščad. Načrtovan razpon brvi je okoli 133 metrov in širina nekaj več kot pet metrov.

Aprila letos je SVRK izdal odločitev o podpori za gradnjo brvi. Iz mehanizma CTN naj bi mestna občina prejela približno 3,3 milijona evrov (Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija), medtem ko je bila vrednost celotne investicije ocenjena na 4,5 milijona evrov.

Mostovi bolj za sliko na koledarju kot za zaslužek

Viktor Markelj, projektant mostov iz družbe Ponting, v intervjuju za Finance manager opozarja, da je dodana vrednost pri gradnji mostovih precej nizka, saj gre le za izvedbo gradbenih del, zato ni možnosti za ekstra dobičke. Markelj opozarja tudi na tveganja podražitev, ki jih ponudniki niso več pripravljeni nositi in jih vračunajo v ponudbeno ceno. Tako pridejo do cen, ki so višje, kot jih pričakujejo predvsem občinski naročniki, zato ne prihaja do podpisov pogodb in projekti padejo v vodo.

Se bo ponovila zgodba iz leta 2012?

Projekt gradnje dodatnega mostu za pešce in kolesarje na mestu pod Starim mostom, kjer je nekoč stal stari leseni most, je bil torej na mizi že pred desetimi leti, ko je mesto pripravljajo številne infrastrukturne projekte za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2012. Tako kot večina teh projektov je tudi ta ostal neuresničen, saj občina ni uspela zagotoviti denarja zanj.

Podpisana pogodba za gradnjo brvi za pešce in kolesarje čez Krko v Irči vasi

Bolj gladko gre na Dolenjskem, saj je bila prejšnji teden podpisana pogodba za gradnjo brvi za pešce in kolesarje čez Krko v Irči vasi. Dela nameravajo končati v štirinajstih mesecih. Z brvjo in kolesarsko potjo bodo na tem območju zaokrožili kolesarske in peš povezave, ki bodo tudi del načrtovane regionalne kolesarske povezave Novo mesto -Straža.

The post Brvi za pešce in kolesarje – v Mariboru premalo sredstev, v Novem mestu izbran izvajalec appeared first on Slovenske ceste.

Občinski sistemi izposoje koles

slovenskeceste.si — Tue, 06 Jul 2021 11:42:00 +0000

Med poletjem, ko se število kolesarjev na naših cestah povečuje, smo pripravili pregled nekaterih sistemov izposoje koles v občinah. V nekaterih občinah kolesa med zimsko sezono niso bila na voljo, drugje so na voljo celo leto. Nekatere občine se med seboj povezujejo, ene prisegajo na tuje tehnologije in sisteme, druge na slovensko znanje. Kaj se torej dogaja in kam gre razvoj?

Sistem izposoje koles v prestolnici, BicikeLJ , ki ga upravlja Europlakat, letos praznuje deset let. Gre za javno-zasebno partnerstvo med Mestno občino Ljubljana in Europlakatom. Ta sistem izposoje so razvili v oglaševalskem podjetju JCDecaux, slovenski sistem pa je med najbolj uspešnimi iz njihove družine. Pogodbo z Europlakatom je pred kratkim podpisala tudi Mestna občina Maribor.

Gorenjska.bike je nastal lani v okviru operacije Hitro s kolesom in je povezal dva sistema, KRsKOLESOM in JeseNICE BIKES. Vanj je vklučenih pet občin: Kranj, Naklo, Radovljico, Tržič in Jesenice. Te občine uporabljajo sistem izposoje Smart City Bikes, ki je slovenski produkt podjetja MM Ibis.

KolesceCE uporablja sistem izposoje javnih koles Nomago Bikes. Vanj je vključenih pet občin: Celje, Laško, Žalec, Polzela in Zreče. Sistem je pod okriljem mreže Nextbike, ki deluje v 28 državah in 300 mestih. V sredini maja so v Novi Gorici odprli sistem izposoje koles GO2GO, ki ga prav tako upravlja Nomago Bikes in bo v prihodnje združljiv s sistemom v sosednji Gorici.

Nekatere občine, kot so Kamnik, Velenje, Ravne na Koroškem, Krško, uporabljajo sistem, ki so ga razvili na Šolskem centru Velenje.

Za unikatno pot so se odločili v Občini Slovenska Bistrica.

Promocija izposoje koles na spletnih straneh občin

Na splošno velja, da ima vsak sistem izposoje koles svojo spletno stran in aplikacijo, preko katere se lahko uporabniki registrirajo. Spletne strani so sodobne in nudijo še druge informacije, kot je dostopnost koles na posameznih postajah, ali pa opozorila o nevarnih mestih za kolesarje. Drugače je z dostopnostjo do teh strani preko spletnih strani občin. Pri nekaterih občinah je potrebno iskati informacije o sistemu izposoje z iskalnikom, druge ponujajo dobro vidno povezavo že na glavni strani.

Do informacij o sistemu BicikeLJ pridemo preko spletne strani mestne občine Ljubljana s klikom na “zelo uporabne aplikacije”

Na spletni strani Mestne občine Celje nismo našli povezave do izposoje koles, medtem ko ima Občina Ribnica, ki sicer izposoja le 8 koles že v glavnem meniju na spletni strani razdelek mobilnost, kjer lahko najdemo informacije o izposoji koles Ricikel in o Prostoferju, storitvi za prevoz starejših oseb.

Na spletni strani Mestne občine Ptuj se Pecikl, sistem izposoje koles, predstavlja skupaj z Zapeljivcem, Šoferkom in Mestnim avtobusom v razdelku javni potniški promet.

Občina Postojna ima za svoj POSBIKE posebno spletno stran, s katere enostavno dostopamo do spletne strani občine, kar pa ne velja obratno.

Občina Slovenska Bistrica je nedavno prejela naziv najbolj e-mobilnostna občina med nemestnimi občinami. Sistem izposoje Zapelji.me je prvi sistem izposoje koles v regiji, pri katerem kolo pustiš na svojemu cilju. Sistem za zaklepanje je vgrajen v kolo, kar pomeni, da ne potrebujemo dragih postaj za izposojo. Kolo pustite pred službo, trgovino, šolo, stanovanjskim blokom. Tam je na volj naslednjim uporabnikom. Po njihovih navedbah je posledično sistem po kolesu vsaj 3 krat cenejši od vseh trenutno delujočih sistemov bike sharinga. Da ta sistem še preizkušajo in opazujejo kako bo zaživel v praksi, je razložil Tomaž Pristovnik iz Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica.

Posebnost Piranka, sistema izposoje v Piranu je, da deluje po knjižničnem sistemu, kar mu je pa lahko v ponos je dejstvo, da so v sistem vključeni tudi trije tricikli za prevoz tovora. Tudi na spletni strani Občine Piran smo informacijo o Piranku našli šele z iskalnikom, Piranko pa se tudi ne ponaša z moderno spletno stranjo.

Lažje delo smo imeli na spletni strani Mestne občine Murska Sobota, kjer ponujajo povezavo do moderne in pregledne spletne strani Soboškega bicikla že na vhodni strani. Enako velja za Mestno občino Novo mesto in njihov sistem Gonm.

Registracije uporabnikov

Uporabniki se lahko registrirajo preko aplikacij, preko spletnih strani ali pa še po starem, z obiskom pisarne na občini.

Kaj pa kolesa?

Kolesa Krpan, plod slovenskega znanja, ki jih izdelujejo v družbi CULT d.o.o. uporabljajo v Ravnah na Koroškem, Šoštanju, Piranu, Velenju, Prevaljah, Ptuju, Kamniku, Brežicah, Ribnici, Postojni in Trbovlju. Uporablja jih tudi Pošta Slovenije in številna druga podjetja in javne ustanove. Proizvajalec koles CULT se povezuje s slovenskima ponudnikoma informacijske tehnologije za sisteme izposoje koles, podjetjem MM Ibis in Šolskim centrom Velenje. Ostalim ponudnikom sistemov opremo dobavljajo družbe katerih sisteme uporabljajo, Nomagu Nextbike, Europlakatu JCDecaux.

Kaj se torej dogaja in kam gre razvoj?
Veliko slovenskih občin že ima vzpostavljene sisteme izposoje koles, oziroma so v postopku vpeljave. Zaradi atraktivnosti ponudbe, oziroma čim lažje dostopnosti do koles in s ciljem povečanja števila uporabnikov, so se občine med seboj začele povezovati in vzpostavljati mrežo postajnih mest, kar kaže primer Gorenjske, primorskih občin, Krasa, ter tudi drugih. Tekom let so se marsikateri sistemi, ki so bili že vpeljani, izkazali za neučinkovite in jih občine nadomeščajo z novimi. Podoben pojav je opaziti tudi v drugih evropskih mestih, kjer govorijo o sistemih izposoje koles prve, druge, tretje generacije. Vzpostavitev sistema je mogoče še najlažja naloga občine. Pravi izzivi se bodo pokazali pri povezovanju, promociji oziroma pridobivanju uporabnikov, preprečevanju vandalizma pa tudi pri financiranju vzpostavljenih sistemov.

Kdo so ponudniki na slovenskem trgu?

Na slovenskem trgu se pojavljajo štirje večji ponudniki sistemov izposoje koles. Europlakat ponuja sistem, ki so ga razvili v oglaševalskem podjetju JCDecaux in je atraktiven za velika mesta, v katerih oglaševalci vidijo dovolj velik potencial za oglaševanje. Sistem Nextbike, vodilnega evropskega ponudnika, ki deluje v 28 državah in 300 mestih, v Sloveniji ponuja Nomago z Nomago Bikes.

Pred dobrimi desetimi leti sta z razvojem svojega sistema izposoje začela MM Ibis in Medpodjetniški izobraževalni center Velenje. Kot rečeno, se oba slovenska ponudnika informacijske tehnologije povezujeta s slovenskim proizvajalcem koles CULT. Skupaj nudijo tudi celotne storitve upravljanja in vzdrževanja sistemov, od vzdrževanja informacijske tehnologije, do servisiranja koles.

V primeru, da želite dodati kakršnokoli informacijo o izposojah koles, nam sporočite na info@slovenskeceste.si

The post Občinski sistemi izposoje koles appeared first on Slovenske ceste.

Prevalje s pogajanji do koncesije za vzdrževanje cest, Škofja Loka v obnovo Kamnitega mostu

slovenskeceste.si — Tue, 06 Jul 2021 10:23:00 +0000

Občina Prevalje se, z dobrimi 115 kilometri občinskih cest, uvršča nekje na sredino med vsemi občinami. Najdaljše cestno omrežje, dobrih 1000 kilometrov, ima Mestna občina Ljubljana, najmanj pa Občina Kobilje, kjer upravljajo z nekaj manj kot 9 kilometri občinskih cest. Škofja Loka se z dobrimi 363 kilometri občinskih cest uvršča na sedemnajsto mesto med občinami.

Povzemamo nekaj zanimivejših objav na portalu javnih naročil v začetku julija.

Občina Prevalje je obvestilo o javnem naročilu za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega in investicijskega vzdrževanja javnih cest, objavila decembra lani. V postopku konkurenčnega dialoga, so prejeli tri končne ponudbe in sicer VOC Celje d.o.o., Andrejc d.o.o. in skupno ponudbo Slemenšek, gradbeno podjetje d.o.o. ter Gradnje d.o.o. Vse ponudbe so presegale zagotovljena finančna sredstva, ki jih ima občina na razpolago v proračunu za redno vzdrževanje cest, zato so bile kot nedopustne zavrnjene. Naročnik bo zato z vsemi tremi ponudniki izvedel še dodatna pogajanja.

Obnova Kamnitega ali Kapucinskega mostu v Škofji Loki

Občina Škofja Loka išče izvajalca za obnovo Kamnitega ali Kapucinskega mostu. Obnova bo zahtevna, saj se most uvršča v kulturno dediščino. Zgraditi ga je dal škof Leopold sredi 14.stol. Usoda je hotela, da je ta isti škof med jahanjem po mostu brez ograje, s splašenim konjem vred padel čez most in utonil. Most je bil zgrajen iz rezanega kamna v polkrožni obliki. S svojo častitljivo starostjo nad 600 let je eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednji Evropi. Leta 1888 so ga obnovili in opremili z železno ograjo, sredi nje pa postavili kip sv. Janeza Nepomuka z loškim grbom na podstavku. V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom. Most je bil v drugi polovici 19. stoletja temeljito obnovljen in je takrat dobil še svoje tretje ime – Franc Jožefov most. V največji nevarnosti je bil ob začetku druge svetovne vojne. Umikajoča se jugoslovanska vojska je za sabo rušila mostove in zaminirati so nameravali tudi škofjeloški Kapucinski most. Vendar so na srečo okoliški prebivalci podkupili vojaka, ki je bil zadolžen za postavitev eksploziva. Postavil ga je zelo plitko, večino pa kar vrgel v vodo in most je ostal skoraj nepoškodovan.

Občine, ki so izbrale izvajalce del na občinskih cestah v zadnjem tednu junija

Mestna občina Velenje
Rekonstrukcija Konovske ceste faza II
Datum objave: 30.6. 2021
Izvajalec: Tegar storitve in trgovina d.o.o.
Vrednost: 240.744,00 EUR z DDV

MESTNA OBČINA VELENJE
Sanacija plazu Šteharnik – Podkraj JP 950751
Datum objave: 29.6. 2021
Izvajalec: NIZKE GRADNJE KLADNIK ANTON S.P.
Vrednost: 221.689,46 EUR z DDV

OBČINA GRAD
Investicijsko vzdrževanje javnih poti v Kovačevcih
Datum objave: 28.6. 2021
Izvajalec: Pomgrad – CP d.d.
Vrednost: cena po pogajanjih 119.768,42 EUR z DDV

OBČINA ŠENTRUPERT
REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE LC 425332 ŠENTRUPERT ZALOKA OD KRIŽIŠČA Z JP 927655 DO PESKOKOPA
Datum objave: 28.6. 2021
Izvajalec: KOP Brežice d.d.
Vrednost: 213.069,18 EUR z DDV

Poglejmo še nekaj aktualnih razpisov občin

OBČINA VODICE
Gradbena dela za izboljšavo infrastrukture na območju občine Vodice za leti 2021 in 2022
Datum objave: 6. 7. 2021
Rok za prijavo: 21. 7. 2021
Več

OBČINA NAKLO
UREDITEV KOLESARSKE INFRASTRUKTURE V OBČINI NAKLO V OKVIRU VZPOSTAVITVE KOLESARSKE TRASE “KRANJ – NAKLO-ZADRAGA”
Datum objave: 6. 7. 2021
Rok za prijavo: 20. 7. 2021
Več

OBČINA LUČE
Vzdrževanje občinskih cest, podlaga in asfalt 2021
Datum objave: 6. 7. 2021
Rok za prijavo: 14. 7. 2021
Več

OBČINA ČRNOMELJ
Regionalna kolesarska povezava Črnomelj – Kanižarica – 1. faza
Datum objave: 2. 7. 2021
Rok za prijavo: 27. 7. 2021
Več

OBČINA ŠKOFJA LOKA
Obnova Kamnitega mosta
Datum objave: 2. 7. 2021
Rok za prijavo: 17. 8. 2021
Več

MESTNA OBČINA LJUBLJANA
Dobava in postavitev opreme za nadzor prometa Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana
Datum objave: 1. 7. 2021
Rok za prijavo: 16. 7. 2021
Več

OBČINA KIDRIČEVO
MODERNIZACIJA OBČINSKIH CEST
Datum objave: 1. 7. 2021
Rok za prijavo: 29. 7. 2021
Več

OBČINA ILIRSKA BISTRICA
Most na LC 135171 Koseze – Mala Bukovica
Datum objave: 30. 6. 2021
Rok za prijavo: 30. 7. 2021
Več

OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
Ureditev pločnika na LC 203 111 z javno razsvetljavo
Datum objave: 29. 6. 2021
Rok za prijavo: 13. 7. 2021
Več

OBČINA GRAD
Investicijsko vzdrževanje javnih poti v Radovcih
Datum objave: 29. 6. 2021
Rok za prijavo: 14. 7. 2021
Več

OBČINA BOHINJ
Rekonstrukcija cest v naseljih Koprivnik in Gorjuše
Datum objave: 29. 6. 2021
Rok za prijavo: 14. 7. 2021
Več

OBČINA CERKNICA
IZGRADNJA CESTE ZA BIATLONSKI CENTER
Datum objave: 28. 6. 2021
Rok za prijavo: 19. 7. 2021
Več

The post Prevalje s pogajanji do koncesije za vzdrževanje cest, Škofja Loka v obnovo Kamnitega mostu appeared first on Slovenske ceste.

Od ponedeljka do ponedeljka: Javne objave za dela na občinskih cestah

slovenskeceste.si — Wed, 23 Jun 2021 05:31:00 +0000

V Občini Kamnik iščejo izvajalca gradbenega nadzora nad gradnjo regionalne kolesarske povezave Kamnik Mengeš Trzin Ljubljana, Občina Cerknica išče izvajalca gradnje ceste za biatlonski center, več občin skupaj s Pošto Slovenije in Elesom pa krovnega koordinatorja za projekt »ELENA Mobility Slovenia Sustainable mobility«.

Kateri so še drugi javni razpisi občin v zadnjem tednu v juniju?

OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
Ureditev pločnika na LC 203 111 z javno razsvetljavo
Datum objave: 29. 6. 2021
Rok za prijavo: 13. 7. 2021
Več

OBČINA GRAD
Investicijsko vzdrževanje javnih poti v Radovcih
Datum objave: 29. 6. 2021
Rok za prijavo: 14. 7. 2021
Več

OBČINA BOHINJ
Rekonstrukcija cest v naseljih Koprivnik in Gorjuše
Datum objave: 29. 6. 2021
Rok za prijavo: 14. 7. 2021
Več

OBČINA CERKNICA
IZGRADNJA CESTE ZA BIATLONSKI CENTER
Datum objave: 28. 6. 2021
Rok za prijavo: 19. 7. 2021
Več

MESTNA OBČINA NOVO MESTO, MESTNA OBČINA KRANJ, MESTNA OBČINA CELJE, MESTNA OBČINA MARIBOR, MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, OBČINA LAŠKO, OBČINA SLOVENSKE KONJICE, OBČINA ZREČE,
OBČINA SLOVENSKA BISTRICA, ELES, d.o.o., POŠTA SLOVENIJE d.o.o.
Izbira krovnega koordinatorja projekta »ELENA Mobility Slovenia Sustainable mobility«
Datum objave: 25. 6. 2021
Rok za prijavo: 29. 7. 2021
Več

OBČINA KRŠKO
Rekonstrukcija občinskih cest v občini Krško v letu 2021 2. skupina
Datum objave: 16. 6. 2021, datum popravka 23. 6. 2021
Rok za prijavo: 1. 7. 2021, popravek 5. 7. 2021
Več

OBČINA ŽIROVNICA
UREDITEV CEST POD NOVIMA PODVOZOMA ŽELEZNICE IN IZGRADNJA PARKIRIŠČA RODINE
Datum objave: 23.6. 2021
Rok za prijavo: 14. 7. 2021
Več

OBČINA TREBNJE
Gradnja infrastrukturne ureditve na Studencu – 1. faza
Datum objave: 23.6. 2021
Rok za prijavo: 14. 7. 2021
Več

OBČINA PREVALJE
Izbira izvajalca gradenj za projekt: Plazovi na cesti JP 851 601, cesta Ober – Dolga brda, ID iz AJDE 1172848 (cesta mimo stražnice do Rutnika)
Datum objave: 23.6. 2021
Rok za prijavo: 12. 7. 2021
Več

OBČINA PESNICA
Modernizacija občinskih cest s sklenitvijo okvirnega sporazuma za 2 leti
Datum objave: 22.6. 2021
Rok za prijavo: 7. 7. 2021
Več

OBČINA IG
IZBIRA IZVAJALCA STORITEV PROJEKTIRANJA CESTE IN PLOČNIKOV V OBČINI IG
Datum objave: 22.6. 2021
Rok za prijavo: 12. 7. 2021
Več

OBČINA PESNICA
Vzdrževanje občinskih javnih cest in poti
Datum objave: 22.6. 2021
Rok za prijavo: 7. 7. 2021
Več

OBČINA LUKOVICA
Pločnik Prevoje
Datum objave: 22.6. 2021
Rok za prijavo: 6. 7. 2021
Več

OBČINA KAMNIK
Gradbeni nadzor nad gradnjo regionalne kolesarske povezave Kamnik Mengeš Trzin Ljubljana
Datum objave: 22.6. 2021
Rok za prijavo: 2. 7. 2021
Več

The post Od ponedeljka do ponedeljka: Javne objave za dela na občinskih cestah appeared first on Slovenske ceste.

Izbran izvajalec za gradnjo drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom za odsek Črni Kal–Koper

slovenskeceste.si — Mon, 15 Mar 2021 07:02:00 +0000

2TDK je, 17. 3. 2021, oddal dela za gradnjo objektov drugega tira želežniške proge – odsek 2 Črni Kal – Koper ponudniku JV Kolektor CPG d.o.o.. S turškim partnerjem bodo dela izvedli za slabih 225 milijonov evrov brez DDV. Mind inženiring d.o.o. iz Ormoža pa je izbran za izvajanje investicijskega supernadzora pri gradnji Drugega tira Divača – Koper.

Poglejmo še nekaj drugih odločitev za oddaje del na državnih in občinskih cestah

DIREKCIJA RS ZA INFRASTRUKTURO

Izvedba meritev prometnih obremenitev na G in R cestah v RS za potrebe izračunavanja povzročene škode po Pravilniku o Metodologiji
CESTEL cestni inženiring d.o.o.
Vrednost: 998.326,00 EUR z DDV
Datum objave: 17. 3. 2021

Izdelava IZP in PZI kolesarske poti ob R1-230/1415 Križevci (0+000 do km 0+655) in ob R2-439/1302 Bratonci-Križevci (6+950 do km 9+484)
TRASA projektiranje, inženiring in storitve, d.o.o.
Vrednost: 71.294,40 EUR brez DDV
Datum objave: 15. 3. 2021

OBČINE

MESTNA OBČINA KRANJ
Investicijsko vzdrževalna dela na cestni in komunalni infrastrukturi na območju Mestne občine Kranj
Datum objave: 17. 3. 2021
Vrednost: 6.366,47 EUR brez DDV
Izvajalec: Gorenjska gradbena družba d.d.

OBČINA NAZARJE
Ureditev javnih površin in cest ter druga dela nizkih gradenj v Občini Nazarje v letih 2021 do 2024
Datum objave: 16. 3. 2021
Izvajalca: VOC Celje d.o.o. in Gradbeništvo – posredništvo Ribežl Samo s.p.

OBČINA SEMIČ
PREPLASTITEV CEST V OBČINI SEMIČ V LETU 2021
Datum objave: 16. 3. 2021
Izvajalec: CGP d.d.
Vrednost: 228.818,08 EUR

OBČINA ŠENTILJ
Sanacije javnih poti v Občini Šentilj
Datum objave: 16. 3. 2021
Izvajalec: Komunala Slovenske Gorice d.o.o.
Vrednost: 129.383,50 EUR brez DDV

OBČINA SEVNICA
Ureditev lokalne ceste Ponikve
Izvajalec: Asfalt Kovač d.o.o.
Vrednost: 72.853,34 EUR brez DDV

Ureditev ceste Primož – Hubajnica
Izvajalec: CGP d.d.
Vrednost: 83.845,55 EUR brez DDV
Datum objave 16. 3. 2021

OBČINA PODČETRTEK
REKONSTRUKCIJA OBČINSKIH CEST V OBČINI PODČETRTEK V LETU 2021
Datum objave: 16. 3. 2021
Izvajalec: VOC Celje, d.o.o.
Vrednost: 105.547,53 EUR brez DDV

The post Izbran izvajalec za gradnjo drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom za odsek Črni Kal–Koper appeared first on Slovenske ceste.

Kamen na kamen palača, meter na meter kolesarska povezava

slovenskeceste.si — Mon, 08 Mar 2021 06:39:00 +0000

V Mestni občini Koper gradijo 230 metrov kolesarske steze, ki bo povezala dve že obstoječi kolesarski stezi. Naslednje leto bodo zgradili še naslednji manjkajoči odsek. Hkrati iščejo izvajalca za vzpostavitev in upravljanje sistema e–koles.

V Mestni občini Koper bo manjkajoči odsek med naseljem Olmo in Šalara končan še pred poletjem. Na delu Dolinske ceste, ki povezuje obe naselji, bodo uredili 230 metrov dolg odsek s kolesarsko stezo in pločnikom, ki bo od kolesarjev ločen. Ob tem bodo na nekaj manj kot 500 metrov dolgem odseku Oljčne poti v Olmu zarisali tudi piktograme “sharrow”, ki označujejo enakovredno souporabo vozišča kolesarjev in motornih vozil. V Kopru so objavili tudi javni razpis za vzpostavitev in upravljanje sistema izposoje e-koles. Dobrih 833.000 EUR evropskih sredstev bodo v naslednjih petih letih tako namenili za nakup 102 električnih koles, 17 kolesarnic, od tega 12 s solarno nadstrešnico ter delovanje sistema izposoje. Mrežo so želeli razširiti še na druga priobalna mesta, a dogovora niso dosegli.

Poglejmo še, kaj se dogaja po drugih občinah

V Občini Kočevje so izbrali izvajalca za ureditev kolesarskih povezav, ki zajema dogradnjo manjkajoče državne in lokalne kolesarske povezave v skupni dolžini 5.230,7 m ter izgradnjo lesene brvi in toplovoda. V tem primeru je bil pogoj za sofinanciranje s strani Evropske unije zveznost kolesarske povezave. Lesena brv bo povezala staro mestno jedro z novo mestno plažo.

V Mestni občini Novo mesto so zbrali izvajalca za gradnjo brvi in kolesarske poti Irča vas. Nova brv za pešce in kolesarje v Irči vasi je predvidena na okljuku reke Krke. Tanko, dolgo lebdečo brv z ročicami visoko nad gladino reke z brega objameta konzolna betonska nosilca, simbolni prehod s trdnih tal v zračni prostor nad Krko.

V Občini Ajdovščina iščejo izvajalca za ureditev površin za kolesarje, Občina Ormož išče izvajalce za stezo za kolesarje na relaciji Libanja Pavlovci – Ormož, Občini Kamnik pa je objavila razpis za vzdrževalca avtomatiziranega sistema izposoje električnih koles KAMKOLO.

Viri:
https://www.primorske.si/primorska/istra/koncno-kolesarska-steza-med-olmom-in-salaro
RTV SLO, Poročila ob 17, petek, 5. 3. 2021

The post Kamen na kamen palača, meter na meter kolesarska povezava appeared first on Slovenske ceste.

TOP občinski kolesarski projekti

slovenskeceste.si — Thu, 12 Nov 2020 08:04:00 +0000

Pred prvim slovenskim kolesarskim kongresom predstavljamo TOP občinske kolesarske projekte.

Do prvega slovenskega kolesarskega kongresa oziroma konca aprila naslednje leto, bomo objavljali najboljše zaključene občinske/medobčinske kolesarske projekte ali projekte, ki so nastali v sodelovanju občin in države.

Lahko se navezujejo na infrastrukturo, turistično ponudbo, storitve za kolesarje. Skratka, karkoli na kar ste v vaši občini še posebej ponosni in se je v praksi izkazalo, da navdušuje občane in/ali obiskovalce vaše občine. Posebej še v Covid 19 kriznih časih, ko je prodaja koles skokovito narasla.

Predstavite nam jih s tekstom, fotografijami in kratkimi filmčki, če jih imate. Opišite, kako se obnesejo v praksi.

Objavljenje projekte na spletni strani slovenskeceste.si, bomo predstavili tudi na prvem slovenskem kolesarskem kongresu in med njimi z glasovanjem izbrali tistega, ki bo udeležence najbolj navdušil.

Za več informacij pa pokličite na 041 348 364 ali pa pošljite sporočilo na info@educenter.si

Bodite med prvimi:)

The post TOP občinski kolesarski projekti appeared first on Slovenske ceste.