V primerjavi z gradnjo ali rekonstrukcijo cest je vzdrževanje cest velikokrat zapostavljena dejavnost, pa vendar je ključno za ohranjanje vrednosti cestne infrastrukture, prevoznost cest in varno odvijanje prometa. Z rednim vzdrževanjem cest so povezani visoki stroški, kar še posebej velja takrat, če se ne izvaja ob pravem času in na pravem mestu.

  Vzdrževanje vozišč na področju odprave poškodb vozišča lahko grobo razdelimo na:

–             redna vzdrževalna dela, ki zajemajo zalivanje razpok, krpanje udarnih jam, izravnave manjših neravnin ali hrapavljanje zaglajenih površin, pa tudi izvedbo tankoplastnih prevlek in

–             gradbeno vzdrževanje, ki pa zajema preplastitve, ojačitve in zamenjave.

O tem, kako ravnati v primeru poškodb vozišča, smo povprašali dr. Primoža Pavšiča z Gradbenega inštituta ZRMK, ki smo mu pokazali tudi nekaj fotografij poškodovanih vozišč in ga poprosili za opis poškodb in najprimernejših ukrepov za sanacijo.

Kateri ukrep izbrati?

Po besedah dr. Pavšiča je, redno zalivanje razpok, ki se pogosto pojavijo na stikih asfaltnih plasti, ali pa prečnih in vzdolžnih razpok, kot posledici utrujanja asfaltne plasti, staranja bitumenskega veziva in temperaturnih učinkov, prvi in najcenejši ukrep za podaljšanje trajnosti in življenjske dobe vozišča. S tem preprečimo vdor vode v konstrukcijo in s tem nastanek nadaljnjih poškodb.

Za zatesnitev manjših lasastih razpok, preprečitev nadaljnjega luščenja in krušenja ter za izboljšanje tornih lastnosti pa se kot prvi, cenovno ugodnejši ukrep lahko izvede vgradnja tankoplastne prevleke. Na območjih bolj poškodovanih površin, kjer se pojavljajo deformacije, razgraditve in mrežaste razpoke, pa je potrebno izvesti preplastitve, ojačitve ali zamenjave voziščne konstrukcije. Katerega od teh ukrepov bo potrebno uporabiti pa je odvisno od vzroka nastanka poškodb (starost vozišča, povečanje prometnih obremenitev, neustrezni materiali v spodnjih plasteh voziščne konstrukcije, …).

Za optimalno zagotavljanje uporabnosti vozišč in voziščnih konstrukcij je tako predvsem potrebno ugotoviti nastale poškodbe oziroma spremembe in njihove vzroke ter izbrati primerne in najbolj gospodarne ukrepe za odpravo poškodb.

Slika 1: Sanacija udarne jame
Slika 2: Luščenje in krušenje površine
Slika 3: Mrežaste razpoke

Na sliki 1 je vidna sanacija udarne jame na že precej starem vozišču, ki se je zaradi otrjevanja bitumenskega veziva že precej oluščilo in okrušilo (slika 2). Glede na to, da na konstrukciji ni vidnih drugih poškodb (slika 2) je kot smiseln ukrep izvedba tankoplastne prevleke, kar bi zagotovilo ustrezno vozno površino še za vsaj 5 let. Kot alternativen, vendar dražji ukrep, pa bi bilo mogoče izvesti preplastitev, s čimer pa bi življenjsko dobo vozišča podaljšali še za najmanj 10-15 let. Na sliki 3 pa je površina vozišča močno mrežasto razpokana, kar je lahko posledica utrujanja (starosti) ali pa slabo nosilnih materialov v spodnjih plasteh voziščne konstrukcije. V tem primeru je nujno ugotoviti vzrok nastalih poškodb, saj je v primeru ustreznih materialov v podlagi potrebna le odstranitev obstoječe poškodovane asfaltne plasti in preplastitev (po potrebi glede na prometne obremenitve tudi ojačitev), v primeru slabo nosilnih in/ali zmrzlinsko neodpornih spodnjih plasti pa je nujna celovita rekonstrukcija, ki zajema zamenjavo tudi spodnjih plasti voziščne konstrukcije.

Ukrep je tako potrebno izbrati tako, da bo zagotovljena optimalna izraba sredstev, saj v začetku cenejši ukrep ni nujno ugodnejši tudi na dolgi rok, opozarja dr. Pavšič.

Kakšne so cene posameznega ukrepa?

Pri enem od izvajalcev del smo preverili tudi okvirne cene posameznega ukrepa.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prihajajoči dogodki