Gospodarjenje s cestnim omrežjem

Slovenske občine upravljajo največji del cestnega omrežja v državi. Med njimi so prometno zelo obremenjene mestne povezave, dostopi do gospodarskih con, šol in zdravstvenih ustanov, pa tudi kilometri cest, ki vodijo do posameznih domačij in manjših zaselkov. Potrebe so velike, pričakovanja prebivalcev pa pogosto še večja.

Pri tem se občine srečujejo z dejstvom, ki ga ni mogoče zaobiti: sredstev nikoli ni dovolj za vse.

Vsaka cesta je za nekoga najpomembnejša cesta.

Kaj uporabniki dejansko pričakujejo od cest?

Ko govorimo o cestni infrastrukturi, pogosto razmišljamo predvsem o asfaltu. V resnici pa uporabniki od cest pričakujejo bistveno več.

Cesta mora zagotavljati:

mobilnost,
dostopnost,
prometno varnost,
varno vožnjo,
hitro in zanesljivo potovanje,
energetsko učinkovitost,
čim manjši vpliv na okolje in
odpornost na vremenske in druge izredne dogodke.

Ceste imajo pomembno gospodarsko in družbeno vlogo. Omogočajo dostop do delovnih mest, šol, zdravstvenih storitev in javnih ustanov. Kakovost cestnega omrežja zato neposredno vpliva na razvoj lokalnega gospodarstva in kakovost življenja prebivalcev.

Prav zaradi tega so pritiski na občine veliki. Vsaka cesta je za nekoga najpomembnejša cesta.

Najtežje vprašanje: kaj obnoviti najprej?

Če bi bile finančne možnosti neomejene, bi bil odgovor preprost. Obnovili bi vse poškodovane ceste, zgradili nove povezave, uredili pločnike, kolesarske steze in avtobusna postajališča.

Toda realnost je drugačna.

Vsaka občina se mora pri pripravi proračuna odločati:

katero cesto obnoviti ali izboljšati,
v kakšnem obsegu,
kako hitro,
kakšno raven storitve zagotoviti,
in čemu se bo morala vsaj začasno odpovedati.

To pomeni, da je gospodarjenje s cestnim omrežjem v veliki meri proces določanja prioritet.

Dobra odločitev ni nujno tista, ki zadovolji največ ljudi v danem trenutku. Dobra odločitev je tista, ki dolgoročno zagotavlja največ koristi za celotno skupnost.

VELO+ FORUM

Mesečni spletni pogovori s slovenskimi in tujimi strokovnjaki o projektih, izkušnjah in dobrih praksah.

PRIJAVITE SE

Organizator: Educenter

Prvič septembra 2026

Spletni pogovori v živo

Gosti iz Slovenije in tujine

Ideje za vaš prostor

Brez podatkov ni dobrih odločitev

Prvi korak pri določanju prioritet je poznavanje dejanskega stanja omrežja.

Upravljavec mora vedeti:

katere ceste ima v upravljanju,
v kakšnem stanju so,
kakšne prometne obremenitve prenašajo,
kje se pojavljajo prometne nesreče,
katere povezave so ključne za delovanje lokalne skupnosti.

Šele na podlagi teh podatkov je mogoče določiti prave ukrepe in njihov vrstni red.

Pogosta napaka je odločanje na podlagi posameznih pobud ali trenutnih pritiskov. Čeprav so pobude občanov pomembne, ne smejo postati edino merilo za razporejanje sredstev.

Najprej skrbimo za to, kar imamo

Med najpomembnejšimi načeli gospodarjenja je preprosto pravilo:

1. Skrbimo za to, kar imamo.

2. Izboljšujemo tam, kjer lahko.

3. Gradimo novo tam, kjer moramo.

To načelo se sliši samoumevno, vendar se v praksi pogosto izgubi v želji po novih projektih.

Nova cesta, nov pločnik ali novo krožišče so praviloma bolj opazni in politično privlačnejši kot vzdrževanje obstojčih cest. Toda zanemarjanje vzdrževanja ima lahko visoko ceno.

Vsako leto odlašanja z vzdrževanjem pomeni hitrejše propadanje, višje stroške prihodnjih sanacij in slabšo prometno varnost. Najcenejša cesta je pogosto tista, ki jo pravočasno vzdržujemo.

Razlika med vzdrževanjem in izboljšavo

Pri upravljanju cest je pomembno razlikovati med ohranjanjem stanja in izboljševanjem stanja.

Vzdrževanje pomeni, da cesti povrnemo stanje, ki ga je imela po izgradnji.

Izboljšava pomeni, da cesto nadgradimo oziroma izboljšamo njeno funkcionalnost, npr. varnost ali zmogljivost.

Gre za dve popolnoma različni vrsti vlaganj, ki imata različne cilje.

Če je stanje omrežja slabo in so sredstva omejena, mora večji del proračuna praviloma predstavljati vzdrževanje. Če je osnovno stanje omrežja zadovoljivo, se lahko večji delež sredstev usmeri v izboljšave in novogradnje.

Vsaka cesta nima enakega pomena

Ena od zahtevnejših nalog upravljavcev je določanje pomena posameznih cest.

Nekatere ceste vsak dan uporablja več tisoč vozil. Druge služijo predvsem dostopu do manjšega števila objektov.

To ne pomeni, da so manj pomembne. Pomeni pa, da morajo biti merila za določanje prioritet jasna in objektivna.

Pri tem je treba upoštevati:

prometne obremenitve in delež tovornega prometa,
prometno varnost,
povezovanje pomembnih javnih funkcij,
dostopnost za prebivalce,
gospodarski pomen območja,
odpornost omrežja v primeru izrednih dogodkov.

Le tako je mogoče zagotoviti pravično in učinkovito porazdelitev omejenih sredstev.

Ceste prihodnosti bodo morale biti bolj odporne

V zadnjih letih postaja vse pomembnejša tudi odpornost infrastrukture.

Poplave, plazovi, neurja in drugi ekstremni vremenski dogodki vse pogosteje prekinjajo prometne povezave in povzročajo veliko gospodarsko škodo.

Zato se vprašanje ne glasi več samo:

Katere ceste obnoviti in kako?

Temveč:

Katere ceste obnoviti ter kako, da bo omrežje ob naslednjem izrednem dogodku delovalo bolje?

To pomeni, da morajo občine pri načrtovanju obnov vedno pogosteje razmišljati tudi o robustnosti, alternativnih povezavah in hitrejšem odzivanju ob izrednih dogodkih.

Dobra cesta ni vedno nova cesta

Ena največjih zmot pri upravljanju infrastrukture je prepričanje, da je rešitev vedno nova investicija.

V resnici je dolgoročno uspešno gospodarjenje pogosto rezultat številnih manjših, pravočasnih in premišljenih ukrepov.

Dobro vzdrževana cesta, ki varno služi svojemu namenu desetletja, predstavlja večjo vrednost kot nova cesta, za katero ni zagotovljenega ustreznega vzdrževanja.

Zaključek

Občine nikoli ne bodo mogle obnoviti vseh cest hkrati. Tega ne omogočajo ne finančni ne kadrovski viri.

Lahko pa z dobrim poznavanjem svojega omrežja, jasnimi prioritetami in pravočasnim vzdrževanjem dosežejo boljšo raven storitve za uporabnike.

Uspešno gospodarjenje s cestnim omrežjem zato ni predvsem vprašanje, koliko sredstev imamo, temveč kako premišljeno jih uporabimo.

Prav zato ostaja najpomembnejše vprašanje vsakega upravljavca cest še naprej enako:

Kaj moramo narediti danes, da bomo jutri potrebovali čim manj izrednih sanacij?

Vir: povzeto po predavanju mag. Mitja Jurgeleta na Posvetu o občinskih cestah in prometu 2026

Slovenske ceste