Foto: Unsplash

Cestnovremenski informacijski sistemi, merilci temperature in stanja cestišča na vozilih zimske službe, avtomatizirano prilagajanje količine posipnih materialov, je le nekaj novih tehnologij, ki olajšujejo delo zimskim službam. 

Cestnovremenski informacijski sistem tudi na občinskih cestah

Edine občine, ki so se povezale in odločile za cestnovremenski informacijski sistem so občine Vrhnika, Log Dragomer in Borovnica. Po besedah Matevža Mraka, pomočnika vodje vzdrževanja javnih površin, je v sistem povezanih šest cestnovremenskih postaj, preko katerih spremljajo padavine in stanje cestišča. Podatki in posnetki so dežurnemu v zimski službi v veliko pomoč pri sprejemanju odločitev. Sicer pa je na državnih cestah v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo in avtocestah več kot sto cestnovremenskih postaj, ki zbirajo potrebne informacije o vremenu in stanju cestišča.

Kako deluje cestnovremenski informacijski sistem?
Cestnovremenske postaje na avtocestah

Alenka Šajn Slak, vodja oddelka za okolje na CGS Labs Slovenija, pove, da je smiselno cestnovremenski sistem, ki ga sestavljajo cestnevremenske postaje nadgraditi z napovednim modelom, ki na osnovi zbranih podatkov napove stanje cestišča. Korak naprej pomeni nadgradnja s sistemom za podporo odločanju, ki na osnovi vhodnih podatkov predlaga način ukrepanja zimske službe.

Trajnostna zimska služba in preventivno posipanje

V zadnjih letih se uveljavlja izraz trajnostna zimska služba. Trajnostna zimska služba pomeni ravnotežje med socialnimi in ekonomskimi zahtevami ter varovanjem okolja. Dejstvo je, da mora zimska služba zagotavljati prevozne ceste, saj s tem omogoča delovanje gospodarstva, zdravstva, šolstva, izziv pa je, kako to zagotavljati s čim manjšo porabo posipnih materialov. Preventivno posipanje je pogoj za trajnostno zimsko službo. Cestnovremenski informacijski sistemi olajšujejo odločitve o tem, kdaj začeti s preventivnim posipanjem in kakšne količine posipnih materialov uporabiti. Prehitro ali prepozno preventivno posipanje je lahko povezano z dodatnimi stroški in večjim onesnaževanjem okolja. Pri prehitrem preventivnem posipanju prihaja do odmeta posipnega materiala, pri prepoznem pa do sprijemanja snega na vozišče in nastanka snežne deske. Preveč ali premalo uporabljene soli lahko privede do ponovnega zamrzovanja.

Prednosti preventivnega posipanja

Koristi za uporabnike in okolje

Zmanjšanje zastojev, prometnih nesreč, vpliva korozije na vozila, zmanjšanje onesnaženosti okolice

Manjši stroški dela

Optimalnejša organizacija človeških virov, mehanizacije in surovin, utreznejše načrtovanje območjih/odsekov zimskega vzdrževanja

Prihranek pri materialnih stroških:

Prihranek posipnih materialov, prihranek pri gorivu in vzdrževanju vozil, manj stroškov vzdrževanja in daljša življenjska doba objektov
V pametnih mestih zimska služba z roboti in avtonomnimi vozili

Avtonomna in povezana vozila niso omejena samo na osebna vozila in tovornjake. Veselijo se jih tudi v podjetjih, ki vzdržujejo javne površine, da bodo prevzela čiščenje snega, košnjo trave in pometanje ulic. Avtonomni plugi in posipalci bodo zbirali podatke tako od drugih vozil v prometu, kot iz cestnovremenskih postaj in drugih virov informacij in se sami odločali o količini in mestih posipa. Roboti pa bodo v pametnih mestih čistili pločnike.

Dva napotka za učinkovito zimsko službo

Dobro morate poznati vremenske pojave v zimskem času ter lastnosti posipnih materialov, da boste vedeli, kateri posipni material izbrati v določenih vremenskih pogojih.

Imejte pripravljene strategije ukrepanja za vse razmere. Že pred zimo morate imeti izdelane vse scenarije ukrepanja. Posebej še za največje težave, do katerih lahko pride.

Prihajajoči dogodki