V januarsko snežno pravljico na Pokljuki smo se brez težav pripeljali po spluženi in posuti cesti. Dobra dva metra snega pa povzroča težave organizatorjem Svetovnega prvenstva v Biatlonu, ki se začne 9. februarja. Tako so sončen dan na Pokljuki zaznamovali tekači na smučeh, nekaj pohodnikov in brnenje traktorjev s plugi ter tovornjaki, ki so odvažali sneg s parkirišč.  

Na višini med 1000 in 1400 metri nadmorske višine se v Triglavskem narodnem parku razprostira največje zaokroženo gozdno področje v slovenskih Julijcih.  Kraška planota v Julijskih Alpah je največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Dolga je 20 km in skoraj toliko tudi široka. V razponu od 1000 do 1400 m je okoli 6300 ha gozdov, v katerih prevladuje smreka.

Vpliv soli za zimsko vzdrževanje cest na rastline

Uporaba soli za zimsko vzdrževanje cest povzroča različne poškodbe na vegetaciji. Sol se s cest spira ali pa se širi po zraku v obliki pršenja, ki ga povzročajo vozila ali veter. V rastline tako sol pride posredno preko vode v tleh, ali pa neposredno s pomočjo kapljic raztopine  soli, ki se iz zraka  usedajo  na rastlino. Zaradi povečane slanosti v rastlini pride do osmotskega in ionskega stresa. Večja količina soli v tleh zmanjša njihov vodni potencial, kar oteži absorpcijo vode v rastlino. Povečane količine natrija pa motijo absorpcijo magnezija in kalija, medtem ko klor preprečuje odpiranje brstov. Posledica je upočasnjena rast, kloroze in nekroze na zelenih delih rastlin, sušenje in v končni fazi tudi propad rastline. Vidne poškodbe so lahko tudi neposredna posledica usedanja slanih aerosolov na rastlino. Na povečano slanost so bolj občutljivi iglavci kot listavci.

Smreke v obcestnem prostoru na Pokljuki

Na Pokljuki je poraba soli zaradi specifičnih klimatskih razmer, lege planote na nadmorski višini od 1200 do 1340 metrov ter velikega števila obiskovalcev in turistov, razmeroma velika. Vpliv soljenja  cest  na  obcestno  vegetacijo na Pokljuki je na Biotehnični fakulteti v magistrski nalogi preučevala Tanja Menegalija.

Analize tal so pokazale razlike med soljenimi in nesoljenimi vzorčnimi mesti v vsebnosti natrijevih ionov v spomladanskem obdobju, medtem ko jeseni razlik ni bilo. To kaže na velik vpliv dežja, ki sčasoma spere razmeroma dobro topne natrijeve ione iz tal. Sol ima največji negativni vpliv na smreke v spomladanskem ter tudi v zimskem obdobju tudi zaradi slanega prša, ki nastaja zaradi vozil.

Okrevanje dreves

Okrevanje dreves po zimski solni izpostavljenosti je zelo težko. Tudi, če ima območje veliko padavin se vsa sol ne spere in rastline  jo nekaj asimilirajo v korenine, brste, veje in liste. Najbolj škodljiva je uporaba soli v zgodnjem spomladanskem obdobju.

V tem času rastline preidejo iz zimskega mirovanja v aktivno stanje. Intenzivno začnejo srkati minerale in vodo iz tal.  Med  njimi veliko toksičnih  klorovih ionov, ki so zgodaj  spomladi še prisotni v tleh, kasneje pa zaradi hitrega spiranja niso več prisotni.

Vir: Menegalija T. Vpliv soljenja cest na smreko (Picea abies(L.) Karsten) v obcestnem prostoru na Pokljuki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

KOLEDAR DOGODKOV