Spremenljive prometne znake lahko enačimo s stalnimi prometnimi znaki, s to razliko, da jih prižigamo oziroma ugašamo ali pa jim spreminjamo vsebino na isti lokaciji ob različnih časovnih intervalih ob različnih pogojih okolja in prometa.
Avtor: dr. Robert Rijavec Prometno tehnični inštitut Gradbene fakultete Univerze v Ljubljani
Spremenljiva prometna signalizacija se uvaja na cestah in drugih prometnih površinah. Hkrati pa se pojavlja tudi v obliki sporočil na in v vozilih oziroma na osebnih prenosnih napravah potnikov in pešcev, vključujoč hendikepirane osebe.
Spremenljivo prometno signalizacijo (SPS) razdelimo v več skupin. Sem spadajo spremenljivi prometni znaki, obvestilne table s spremenljivo vsebino namenjene informiranju udeležencev v prometu, spremenljiva prometno-informativna signalizacija, ročni, svetlobni in zvočni prometni signali na cesti in avtoriziranih vozilih ter svetlobna telesa na cestišču in drugih prometnih površinah.
Večina spremenljive prometne signalizacije je svetlobna, po tehnologiji pa poznamo še elektromehanično, ki odbija svetlobo ali ima zunanjo osvetlitev kot klasična vertikalna prometna signalizacija. Trenuten trend je povezan s spremenljivo prometno signalizacijo, ki oddaja svetlobo svetlečih elementov.
Poenotenje grafičnih sporočil na nivoji EU?
Karakteristike spremenljive prometne signalizacije so določene v standardizaciji, npr. SIST EN 12966:2015+A1:2019. Izbor spremenljive prometne signalizacije je odvisen od načrtovane funkcionalnosti oziroma je določen z regulativo. Na splošno regulativa omogoča prilagoditve prikaza vsebin tehnologiji. Prilagajajo se lahko barve, pisave, grafični simboli itd.. Zaradi jezikovne raznolikosti so trendi v EU v smeri zamenjave tekstualnih sporočil z grafičnimi. Kljub velikemu številu prometnih znakov, pričakujemo čezmejno obravnavo novih vsebin denimo za zmanjšano vidljivost, meglo, vozilo v okvari itd. Le na tak način lahko dopolnimo sporočila prometne signalizacije, ki so bila sprejeta v okviru Dunajske konvencije o cestnem prometu leta 1968 in veljajo še danes.
Pametno spreminjanje sporočil
Ko govorimo o spremenljivi signalizaciji, moramo govoriti o pametnem spreminjanju, ki je določeno z algoritmi krmiljenja. Pri »ročnem krmiljenju« običajno nadzornik prometa na mestu spremenljive prometne signalizacije ali v nadzornem centru upravlja s SPS na podlagi informacij ekip na terenu, video nadzora ali drugih zanesljivih podatkov. Pri »avtomatiziranem krmiljenju« upravlja s SPS naprava – lokalna postaja s centralno procesorsko enoto ali strežnik v nadzornem centru na podlagi zunanjih vhodnih podatkov iz merilnikov prometa in okolja. »Polavtomatizirano krmiljenje« pomeni, da naprava predlaga, človek pa se odloči o upravljanju s SPS. Grafični prikazovalniki in dajalniki SPS so lahko med seboj povezani. Tako ločimo še upravljanje samostojne, linijske in mrežne SPS. Čas, družba, promet, vreme, osvetljenost, emisije ter kombinacije glede na želen učinek določajo način krmiljenja. Poznamo časovno, prometno, okoljsko in kombinirano krmiljenje SPS.
Nova grafična sporočila spremenljive prometne signalizacije, kot je na primer znak za meglo, vozilo v okvari, zmanjšana vidljivost, bi bilo potrebno obravnavati na nivoju Evropske unije. S poenotenjem na celotnem področju EU bi lahko dopolnili sporočila prometne signalizacije, ki so bila sprejeta v okviru Dunajske konvencije o cestnem prometu leta 1968 in veljajo še danes.
Ko bodo vozila, pešci, potniki in infrastruktura telekomunikacijsko povezani
V prihodnje pričakujemo razvoj v smeri »SPS na pravem mestu, ob pravem trenutku«. Pričakuje se, da bodo vozila, potniki ali pešci lahko poročali o prometu in dejavnikih prometne varnosti ter da bodo vozila, pešci, omrežja in infrastruktura ad-hoc telekomunikacijsko povezani. Standardi že obstajajo, a kateri bo prevladal, C-V2X ali ITS-G5 je zelo aktualno vprašanje?