Pred nekaj dnevi je bil sprejet Pravilnik o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest. Tako je čas, da obudimo spomin na okroglo mizo Presoja varnosti cest v praksi, ki je spomladi potekala v okviru konference Ceste 2024 v Rovinju.
Eden izmed govornikov je bil tudi prof. dr. Tomaž Tollazzi, ki je na okrogli mizi Presoja varnosti cest v praksi poudaril, da so pravilniki o projektiranju cest tako v Sloveniji kot na Hrvaškem zastareli ter da sodobni časi zahtevajo nove pristope. Sodobni pravilniki o projektiranju cest, ki jih že uporabljajo v nekaterih državah, izhajajo iz voznika in njegovih omejitev kot referenčnega dejavnika.
Poskusne prometne ureditve
Dr. Tollazzi je med drugim izpostavil določilo slovenskega zakona o cestah, ki dovoljuje izvedbo poskusnih prometnih ureditev. Cilj teh je, da se v realnem okolju preverijo prometne ureditve, ki odstopajo od predpisov. Upravljavec državne ceste mora najpozneje tri mesece pred potekom obdobja trajanja poskusne prometne ureditve ovrednotiti njene učinke na varnost udeležencev v cestnem prometu in s tem seznaniti ministrstvo, pristojno za promet.
»Če se v praksi ne obnesejo, nanje pozabimo; če pa je rešitev dobra, se uvrsti v pravilnik. Zato je pravilnik o prometni signalizaciji in opremi doživel že kar nekaj dopolnitev. Poskusne prometne ureditve omogočajo, da je pravilnik živ dokument in ne okorel predpis, ki ne sledi prometu kot živemu organizmu,« je poudaril Tollazzi.
Presoja varnosti cestne infrastrukture je sodelovanje med presojevalcem, projektantom in investitorjem
Zoran Kenjić z nizozemskega Ministrstva za infrastrukturo in upravljanje z vodami je opozoril, da presoja varnosti cestne infrastrukture ne sme biti zlorabljena, mora potekati skozi vse faze projekta in jo mora izvajati neodvisen strokovnjak.
Na Nizozemskem imajo že dolgoletne izkušnje s presojo varnosti cestne infrastrukture. Prve smernice so bile uvedene že leta 2006 in so danes vključene v predpise o projektiranju cest. Ugotovitve presoje varnosti cestne infrastrukture so vključene v proces komunikacije med projektantom in izvajalcem. Trenutno na Nizozemskem največ naporov vlagajo v to, da bi ugotovili, v kolikšni meri ugotovitve presoj dejansko izboljšajo prometno varnost.
Poročilo presojevalca mora biti razmislek kako do večje varnosti
Kenjić poudarja, da mora biti poročilo o presoji varnosti cestne infrastrukture veliko več kot zgolj prepisovanje predpisov. Poročilo mora vsebovati razmislek o tem, kako doseči največji učinek za zagotavljanje prometne varnosti. Tako v Sloveniji kot na Nizozemskem se delo presojevalcev konča z oddajo poročila. Na strani projektanta in upravljavca ceste je odločitev, ali in kateri predlogi bodo sprejeti. V Sloveniji se poročila o presojah prometne varnosti za državne ceste in avtoceste zbirajo na Ministrstvu za infrastrukturo, kjer se vodi tudi evidenca o tem, koliko predlogov je bilo upoštevanih. Na Nizozemskem Urad za kontrolo kakovosti vsakih nekaj let pregleda poročila presojevalcev in ugotavlja, kako kakovostno opravljajo svoje delo.
Odstopanje od tehničnih smernic na Nizozemskem ni tabu
Kenjić je poudaril, da odstopanje od tehničnih smernic pri projektiranju cest na Nizozemskem ni tabu, temveč legitimni del projektiranja. »Projektanti se morajo naučiti delati tako, da njihov osnovni dokument ne bodo skice, ampak prometno-tehnično poročilo, v katerem obrazložijo svoje rešitve. Projektantu v projektu ni treba navajati radijev in drugih tehničnih podatkov, saj so ti že jasni, ko navede predpise, ki jih je uporabil. Kadar odstopa od smernic, mora obrazložiti svojo rešitev, naloga revizijske komisije oziroma ekspertne skupine pa je, da presodi, ali je to logična rešitev.« Kenjić prav tako predlaga, da bi bilo smiselno tveganja za prometno varnost klasificirati v tri ali štiri kategorije. Te kategorije omogočajo enoten jezik komuniciranja med projektanti, presojevalci in upravljavci cest. To bi tudi olajšalo odločitve upravljavcev cest glede tega, do katere mere so pripravljeni sklepati kompromise med stroški in ukrepi za zagotavljanje prometne varnosti.
Hrvoje Ordulj iz Hrvatskih avtocest je poudaril, da naloga presojevalca ni iskanje napak, ampak izboljšanje prometne varnosti. Presoja ne bi smela biti obremenitev za projektanta ali upravljavca cest.
Presojevalec ve več kot projektant, zato profitirata oba
Prof. Tollazzi je izpostavil, da presojevalci opravijo dodatno izobraževanje in usposabljanje, zato je njihovo znanje o prometni varnosti večje od znanja projektantov. Vsi sogovorniki so se strinjali, da bi morali skozi celoten projekt sodelovati vsi vpleteni.